Slovenija 21 Irancev in Afganistancev vrnila Madžarom

V Dolgi vasi so slovenski policisti madžarskim kolegom predali 21 v soboto v Šentilju zadržanih beguncev.

Objavljeno
16. september 2015 12.28
Regent/Delo
R. G., De. K., Š. P., Ti. K., Mo. Z.
R. G., De. K., Š. P., Ti. K., Mo. Z.

Dolga vas − Begunci, ki so jih minuli konec tedna odkrili v kombiju pred mejnim prehodom Šentilj, so že na Madžarskem. Med 21 begunci iz Irana in Afganistana je bil tudi en otrok, in sicer štiriletna deklica.

Kam bodo madžarski policisti odpeljali begunce, niso hoteli povedati, a po naših neuradnih informacijah jih peljejo v Monošter, kjer jih bodo prevzele avstrijske oblasti. V nasprotju s slovenskimi policisti so madžarski izročene begunce sprejeli izjemno previdno, morda celo pretirano previdno. Na rokah so imeli poliestrske rokavice, prav tako je bila s polivinilom prekrita notranjost vozila.

Inšpektor Policijske uprave Maribor Miran Horvat je povedal, da so madžarski varnostni organi begunce prevzeli, ker je naša policija pri njih našla dokaze, da so bili obravnavani že na Madžarskem. Madžarska policija jih je odpeljala s tremi kombiji.

Skupino 21 beguncev so v soboto ponoči zadržali s pomočjo uslužbencev Darsa. Državljane Afganistana in Irana je prevažal 43-letni Romun, ki jih je v Slovenijo pripeljal iz Madžarske, ustavili pa so ga, ker ni imel vinjete.

Potem ko so policisti skupino prebežnikov oskrbeli, so jih nastanili v Centru za tujce, nihče izmed njih pa v Sloveniji ni zaprosil za mednarodno zaščito. Poleg dokazil, da so jih obravnavali že Madžari, so pri njih našli tudi dokumente, da so bili v postopku še pri srbskih, makedonskih in grških varnostnih organih. Za nevarno pot so plačali tudi do 4500 evrov, namenjeni pa so bili v Nemčijo in na Švedsko, kjer so si obetali boljše življenje.

V prihodnjih dneh dve nalogi za župana Lendave

Na posvetu zaradi begunske problematike pri lendavskem županu Antonu Balažku se je ravno ta čas, ko so slovenski policisti izročali begunce madžarskim, mudil državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic. Z lendavskim županom sta predebatirala možne scenarije, med njimi tudi tega, da se v državo zgrne več tisoč beguncev.

Kot je za Delo povedal Šefic, trenutno razmišljajo o dveh lokacijah za potencialne zbirne centre za begunce, vendar konkretno, kje bi to bilo, ni hotel povedati, ker se še ne ve, kje točno bo vstopna točka, po kateri bodo begunci prihajali v državo. Dejal je le, da v bližino morebitnih lokacij že nameščajo ustrezno opremo. Ena izmed lokacij je po naših podatkih nekdanja Murina hala v Lendavi, kar nam je potrdil tudi Šefic.

Balažek je dejal, da bodo v prihodnjih dneh zagotovo izpolnjevali dve glavni nalogi. Prva je pomagati beguncem in jim nuditi ustrezno pomoč, druga pa je zaščita lokalnega prebivalstva v primeru večjega števila migrantov. V tem primeru bodo okrepili lendavski štab CZ in aktivirali prostovoljce. A pravi, da je o tem govoriti še prezgodaj.

Državni sekretar na MNZ je zagotovil, da z madžarskimi in avstrijskimi kolegi dobro sodelujejo in so nenehno v kontaktu.

Avstrijsko sodišče proti vrnitvi na Madžarsko

V organizaciji Amnesty International Slovenija opozarjajo, da poziv, ki ga je podpisalo tudi več kot 1300 posameznikov, naj se beguncev, ki pribežijo v Slovenijo, ne vrača na Madžarsko, še vedno velja.

Po besedah Jerneje Turin iz humanitarne organizacije bi morala veljati prepoved vračanja beguncev tudi v tiste države, kjer so pomankljivi azilni sistemi, kjer ni ustreznega dostopa do mednarodne zaščite ali pa razmere v azilnih centrih niso ustrezne. Takšen primer je po njenem Madžarska, zadržke pa imajo v organizaciji tudi do Grčije.

»To je potrdilo tudi evropsko sodišče za človekove pravice, ko je odločilo, da se beguncev tja ne sme vračati,« opozarja Turinova. »Tudi avstrijsko vrhovno sodišče je v primeru družine, ki je zaprosila za azil, v ponedeljek odločilo, da se jih ne sme vrniti na Madžarsko zaradi tamkajšnjih razmer. Šlo je sicer za konkreten primer, je pa to lahko vodilo tudi za morebitne nadaljnje.«