GASILCI

Radgonski gasilci rešujejo tudi iz vode

Objavljeno 24. september 2016 21.56 | Posodobljeno 24. september 2016 21.57 | Piše: Oste Bakal

Pogumni radgonski potapljači, ki so hkrati tudi prostovoljni gasilci, letos praznujejo 40 let. Najbolj nevarno je, ko se odtaja led na jezerih, ribnikih in v gramoznicah.

Gapora šteje več kot 50 članov, približno polovica jih je operativcev, z njimi pa se druži tudi naš ultramaratonec Martin Strel (četrti z leve). Foto Oste Bakal

Med požrtvovalnimi ljudmi, ki jih vsak dan srečujemo, pripada eno častnih mest tudi reševalcem iz vode, ki so hkrati tudi gasilci. V naši državi je k sreči veliko takšnih hrabrih in požrtvovalnih ljudi, ki so združeni v več kot 50 potapljaških društev ali, kot jih tudi imenujejo, enot za reševanje z in iz vode. Eno izmed takšnih je Enota za reševanje iz vode in na vodi iz Gornje Radgone, ki deluje v sestavi domačega prostovoljnega gasilskega društva in se skrajšano imenuje Gapora (GAsilski POtapljači RAdgone).

Praznujejo 40 let dela

Enota je bila ustanovljena že leta 1976, kar pomeni, da prav v sklopu letošnjega 21. občinskega praznika občine Gornja Radgona, tik po sejmu Sobra, praznuje 40-letnico uspešnega delovanja. Svoje prostovoljno poslanstvo z veseljem opravljajo, a bi bili še najbolj veseli, če jim sploh ne bi bilo treba reševati ponesrečencev ali morebiti iskati utopljenca, najraje bi delovali le preventivno in izobraževalno. Pogumni radgonski potapljači bodo svoj jubilej praznovali s posebno slovesnostjo.

»Podvodno reševanje v Gornji Radgoni letos praznuje 40 let. Tako bomo 9. oktobra v PGD Gornja Radgona zaznamovali konec nekega uspešnega obdobja in se veselili novega, verjetno še uspešnejšega dela enote za reševanje iz vode in na vodi. Naši začetki dela segajo nekako v obdobje po letu 1972. Potrebe po reševanju ljudi in lastnine so bile v tem obdobju iz dneva v dan večje. Gradila so se akumulacijska jezera, nastajale so gramoznice. Reki Mura in Ščavnica pa sta bili še dodatna vzroka za ustanovitev enote. Takratno vodstvo PGD Radgona se je odločilo, da v sklopu operativnega delovanja na področju gasilstva vključi tudi reševanje iz vode in na vodi in ga vzame pod svoje okrilje ob pomoči civilne zaščite in občine,« razlaga Marko Šajnovič, aktualni vodja Gapore, ki je tudi predsednik komiteja za zaščito in reševanje ter načelnik Podvodne reševalne službe Slovenije (PRS).

Varnost na prvem mestu

Tako so bili temelji za začetek postavljeni. Treba je bilo začeti pridobivati člane, ki bi bili pripravljeni delati tudi na tem področju. Odziv v takratnem operativnem delu društva je bil velik. Po letu dni čakanja na izobraževanje se še vedno ni zgodilo nič. Oprema je čakala v gasilskem domu. »Leta 1974 potapljaštvo še ni bilo tako razvito, kot je danes. Tečajev, ki bi nam omogočali pridobitev potrebnega znanja, ni bilo. Vse to nas je pripeljalo do gasilcev v sosednjem Bad Radkersburgu, ki so nam nesebično priskočili na pomoč. Pri tečaju smo sicer potrebovali nekaj pomoči zavoljo nemškega jezika, vendar je gasilsko društvo v Gornji Radgoni leta 1976 dobilo prva dva potapljača, ki sta opravila izpit. Zato to leto velja za začetek našega gasilsko-potapljaškega društva,« pravi Marko Šajnovič, čigar oče Bogdan je bil med ustanovitelji enote in njen dolgoletni nosilni steber.

V vseh letih delovanja je bil največji poudarek prav na varnosti potapljanja, tako da v vseh 40 letih niso imeli nobene potapljaške nesreče. »Zaradi narave dela in povezanosti s stroko smo se včlanili v Slovensko potapljaško zvezo, v sklopu katere deluje Podvodna reševalna služba (PRS). Postali smo člani ene od petnajstih reševalnih postaj na državni ravni, seveda pa so bile s tem naše obveznosti še večje. Postali smo tudi enota civilne zaščite v občini Gornja Radgona in člani družine reševalcev, ki po potrebi delujejo na območju celotne države. Letos smo na prošnjo župana Zvornika in vlade BiH prvič v zgodovini posredovali zunaj države, in to uspešno. Na pomoč pri iskanju pogrešanega skakalca v vodo je šlo devet potapljačev PRS Slovenije iz petih enot. Tovrstne intervencije so zelo težavne, saj delaš na neznanem terenu, kjer štejejo predvsem izkušnje, vedno pa se tudi naučimo kaj novega.«

Prenos znanja na mlade

Marko Šajnovič dodaja, da so člani Gapore v 40 letih sodelovali pri skoraj vseh reševalnih akcijah v Pomurju, največ v Muri, gramoznicah in jezerih, kakor tudi drugod po Sloveniji in zdaj tudi na Drini. »Pomagali smo tudi po eni največjih nesreč na vodi pri nas, in sicer na reki Savi pri hidroelektrarni Blanca, kjer se je utopilo 13 ljudi. Prav tako smo pomagali iskati pogrešanega ribiča na jezeru v Šoštanju in pogrešanega mladeniča v Šmartinskem jezeru.« Danes ima Gapora na seznamu več kot 50 aktivnih članov. Izobraževanje potapljačev opravljajo z lastnimi inštruktorji.

»Med letom opravimo najmanj pet različnih vaj specialnosti na domačem terenu in nekaj pri kolegih v drugih enotah, da spoznamo različne terene. Med specialnosti spadajo podvodna orientacija, nočno potapljanje, reševanje, tehnike iskanja, dviga bremen, potapljanje s suho obleko, potapljanje z obrazno masko, s podvodno komunikacijo, potapljanje pod ledom, potopi na večji nadmorski višini, potapljanje z nitrox mešanicami, vodenje intervencij, prva pomoč potapljaču s kisikom in še veliko drugih, ki jih je treba piliti vsako leto. Ker imamo v Radgoni inštruktorje, ki vse to poznajo, je veliko lažje. Le časa nam zmanjkuje, saj smo vsi v službah. V prihodnosti si želimo naše znanje prenašati na mlajše generacije. Povprečna starost članov v enotah po vsej Sloveniji je relativno visoka, okrog 40 let. To je tudi razumljivo, saj sta pri nas potrebni kontinuiteta in stabilnost posameznika. Zaradi iskalnih akcij v težkih razmerah (močni tokovi, tema, mraz …) je treba vedeti, s kom se potapljaš in na koga se lahko zaneseš,« sklene prvi med enakimi v Gapori Marko Šajnovič.

Številne intervencije

Radgonski potapljači imajo veliko intervencij, saj mednje štejejo tudi druge aktivnosti na rekah in jezerih. V času njihovega delovanja so najmanj 80-krat iskali utopljence, vsaj polovico so jih našli. Bolj veseli so najmanj ducata uspešnih primerov reševanja ljudi in živali iz ali z vode. Poleg reševanja ljudi, živali in premoženja ob poplavah je tu še več sto aktivnosti, kot so: varovanje, čiščenje mostov, reševanje materialnih dobrin, pregled in čiščenje vodnih zajetij, reševanje Babičevega mlina na Muri, iskanje potopljenih čolnov ipd. Najraje delujejo preventivno in znanje prenašajo na mlajše generacije.

 

Deli s prijatelji