Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada bo letos še posebej varčevala pri pisarniškem materialu in storitvah – ta postavka se namreč z rebalansom državnega proračuna najbolj zmanjšuje, in sicer z 222 na 65 milijonov evrov, torej kar za dobrih 157 milijonov evrov.
Po našem izračunu se bodo »izdatki za pisarniški in splošni material in storitve« z rebalansom skrčili kar za 70 odstotkov, torej verjetno ne gre zgolj za prihranek pri toaletnem papirju in podobnih pisarniških potrebščinah – zato se lahko vprašamo, kakšno pisarniško potrato so si bili omislili snovalci prvotnega proračuna 2015, sprejetega konec leta 2013.
Vlada zdaj močno varčuje tudi pri transferjih posameznikom in gospodinjstvom, ki so z rebalansom skupno nižji za 121 milijonov evrov. Zmanjšane izdatke za transfere nezaposlenim (za 71 milijonov evrov) in za družinske prejemke in starševska nadomestila (blizu 31 milijonov evrov) v vladi pojasnjujejo kot posledico ugodnejše gospodarske rasti, s čimer da je tudi število brezposelnih manjše od napovedi v času priprave že sprejetega proračuna 2015.
Enako pojasnilo pa zagotovo ne pride v poštev pri letošnjem več kot 30-odstotnem znižanju izdatkov za štipendije (s 74 na 50 milijonov evrov).
Vlada je našla velik prihranek tudi pri investicijskih transferih posameznikom in zasebnikom, ki jih je sklestila za 50 milijonov evrov in pri plačilu stroškov za domače obresti (dobrih 17 milijonov evrov). Po drugi strani pa se zaradi pospešenega zadolževanja najbolj povečujejo izdatki za plačilo tujih obresti, in sicer kar za 143 milijonov evrov.
Ob vseh žgočih razpravah o privatizaciji in razprodaji podjetij je zanimivo, da vsaj rebalans ne nakazuje nobenega novega iztržka od prodaje: v bilanci proračuna namreč ostajajo načrtovana prejeta sredstva od kupnin iz naslova privatizacije enaka oziroma enako pičla, kot jih je predvidel že sprejeti proračun 2015: gre za vsega 1,1 milijona evrov.
Največje razlike med že sprejetim proračunom in rebalansom so kajpak v C bilanci proračuna. Kot smo že poročali, se obseg zadolževanja povečuje za skoraj 1,3 milijarde evrov, z 2,7 na blizu štiri milijarde evrov. In ker se proračunski primanjkljaj povečuje z 859 na 1385 milijonov evrov, je za to razliko, dobrih 525 milijonov evrov, večje tudi neto financiranje proračuna.
