LJUBLJANA – Gozdarji pravijo, da je saniranih 25 odstotkov v zimskem žledolomu uničenih gozdov, kjer je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije obležalo več kot 7,000.000 kubičnih metrov lesa, predvidenega za posek.
Od 30. januarja do 10. februarja je ujma polomila skoraj za dva letna poseka dreves. Takrat smo takole na hitro pomislili, da bi se dalo ta »zastonjski« les izkoristiti in uporabiti. Pa se je izkazalo, da država Slovenija sploh ne ve, kaj bi s tako bogatimi darovi narave. Očitno se je zelo težko izvleči iz začaranega kroga, ko kamioni vozijo hlodovino v Avstrijo mimo propadlih tovarn in opuščenih, zaraščenih železniških holcplacov, ki so bili po besedah prof. Franca Pohlevna z oddelka za lesarstvo bihotehniške fakultete nekoč del velikega in relativno uspešnega jugoslovanskega lesnotransportnega ožilja.
»Ali je prodaja najboljše hlodovine v tujino ta trenutek res problem?« me je vprašal gozdar Matjaž Jakše iz Kostanjevice na Krki. »V resnici ni. Še dobro, da vozimo hlodovino..., sicer še tega ne bi prodali,« je odgovoril sam sebi.
Po žledolomu smo naivno pričakovali, da se bodo drva pocenila; saj jih je v gozdovih res dovolj. Greš in vzameš, lastniki te bodo veseli, saj se je spravilo kubičnega metra lesa že marca dvignilo s 14 na 16, celo 17 evrov, po drugi strani pa se je zaradi neskončnih količin odkupna cena lesa za kurjavo spustila pod 30 evrov in se tako izenačila z odkupno ceno iz maja 2007.
Drva ta trenutek najcenejše kurivo
Toda to ne pomeni, da kupec za kubični meter drv, pripeljan na dvorišče, plača 30 evrov. Ne, cena drv na dvorišče je z manjšim nihajem navzdol ostala vseskozi enaka, od 45 do 55 evrov. »Drugače pravzaprav niti ne more biti, saj se nam račun za kubik razžaganih drv pod 50 evrov praktično ne izide,« nam je povedala gozdarka Mihaela Šušterič z Bohorja.
Kljub velikanskim količinam lesa se torej končna cena drv ni spremenila. Zakaj?
Po eni strani se je ob žledolomu pokazalo, da je trg z lesom v Sloveniji šibak, v končni ceni ni ne take ne drugačne rezerve. Ni velikega kupca – tovarne – in ni velikega proizvajalca, ki bi lesnopredelovalni industriji ali, denimo, toplarni dolgoročno zagotavljal določeno količino lesa določene kakovosti po določeni ceni. Po drugi strani pa kmet – drvar z Notranjskega – težko prodaja drva nekam na Štajersko, saj so količine premajhne, zato so transportni stroški previsoki.
Zato kmetje sekajo in pripravljajo drva v glavnem za znane kupce ali po vnaprejšnjem dogovoru, se pravi iz dneva v dan, kar je sicer logika zdrave kmečke pameti, saj ne tvegaš ničesar, a nima zveze z razvojem lesarstva v Sloveniji!
Drva so ta trenutek najcenejše kurivo in verjetno bodo tudi ostala. Za družinsko hišo na zimo pokurimo 20 kubičnih metrov drv, kar znaša 1000 evrov, ali 3000 litrov kurilnega olja, kar znaša skoraj 3300 evrov.
No, povejmo še to, da je kubik industrijskega lesa na Hrvaškem ali v Bosni in Romuniji 24 evrov. V Sloveniji je trenutno od 30 do 35 evrov, a še lani je bil od 45 do 50 evrov. Ujeti smo torej med ogromne količine lesa v gozdovih, poceni les pri sosedih in propadlo lesnopredelovalno industrijo. In cena drv ostaja 50 evrov.
