S tem izzivom se sooča resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027, ki je bila sprejeta aprila. Med drugim pravi, da je učinkovito zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu brez nezgod, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom, obveza delodajalcev in interes delavcev.
S papirja v prakso
Dodatek k resoluciji je triletni akcijski načrt za njeno konkretno uresničevanje, ki pa zaradi menjave vlade do julija, ko se je iztekel 90-dnevni rok, še ni bil sprejet. Je pa že usklajen z ministrstvom za zdravje, pravijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Domnevajo, da bo osnutek akcijskega načrta uvrščen tudi na eno od prihodnjih sej Ekonomsko-socialnega sveta.
Od letos je nov tudi mednarodni standard za sisteme vodenja varnosti in zdravja pri delu ISO 45001:2018, ki nadomešča dosedanjo različico britanskega standarda OHSAS 18001. Z njegovo uvedbo naj bi organizacija učinkovito razvijala politiko zdravja in varnosti pri delu ter natančno definirala svoje cilje na tem področju. Ni pa zanemarljivo niti to, da si lahko s tem certifikatom izboljša tudi svojo javno podobo in ugled.
Celovit pristop je redkost
Seveda izzivi zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu niso nič novega. Delodajalci so po zakonodaji obvezani to področje sistematično urediti, izvajati in promovirati med zaposlenimi. Po besedah Andreje Koderman iz Kadrovske asistence delodajalci v promocijo zdravja na delovnem mestu prepogosto vključijo le športne aktivnosti in zdravo prehrano, pozabijo oziroma ognejo pa se reševanju izzivov obvladovanja psihosocialnih tveganj v svojih kolektivih. Skrhani notranji odnosi so pogosto glavni vir težav – tudi zdravstvenih –, ki bi jih bilo treba prepoznati in z ustrezno organizacijsko kulturo tudi obvladovati. Prav tako ni veliko primerov dobre prakse, ki področje varnosti in zdravja pri delu razumejo celostno, kot zdrav način življenja tako med delovnim časom kot v zasebnem življenju.
Pretres med delodajalci
Pravi pretres pa je med delodajalci povzročil projekt Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI), ki se bo izvajal do leta 2022 in bo s 30 milijoni evrov podjetjem pomagal pri upravljanju starajoče se delovne sile, poudarja Kodermanova. Glavnina podjetij – niti v Sloveniji niti v drugih evropskih državah – se (še) ne zaveda resnosti problema starajoče se družbe, pomanjkanja mladih na trgu dela in nuje po podaljševanju delovne aktivnosti seniorjev. Zato se že pripravljajo pilotni projekti za razvoj inovativnih rešitev, ki bodo ohranjale zavzetost starejših zaposlenih ter njihovo produktivnost in učinkovitost. Dejstvo je, da bo treba ustrezno medgeneracijsko prilagoditi delovna mesta, merila produktivnosti, število delovnih ur…, da bodo starejši – tisti, seveda, ki jim bosta delo in zdravje to dopuščala – ob pozitivni motivaciji radi ostajali delovno aktivni tudi po izpolnitvi meril za upokojitev.
