Tiskane izdaje
Koper − Zapleti z Luko Koper se kar ne nehajo. Glede na informacije, ki prihajajo na plan, je več kot očitno, da ne gre samo za običajna prizadevanja lastnikov po izboljšavah poslovanja. Državni sekretar Metod Dragonja je več novinarjem in številnim drugim včeraj, dva dneva pred četrtkovo obravnavo luške problematike v vladi in v komisiji DZ za nadzor javnih financ, poslal anonimko, kar je zbudilo tudi razprave o metodah dela državnih funkcionarjev.
Anonimka naj bi razkrivala »mafijske« posle pri najemanju zunanjih delavcev (izvajalcev pristaniških storitev - IPS) v Luki Koper.
Anonimnih pisem novinarji sicer ne jemljemo resno. Še posebej, če so pisana v slogu, v kakršnem tokrat zmerja delavce v pristanišču. Toda tokrat je anonimko poslal eden najbolj izpostavljenih predstavnikov državne administracije. Avtor anonimke se je trudil pisati v slengu nekoga, ki slabo pozna pravopis.
Pismo, namenjenu Marku Jazbecu, navaja, da »gazde« iz IPS mafijsko izkoriščajo zaposlene, da perejo denar, da so povezani z nekaterimi vodilnimi ali vodstvenimi delavci v Luki Koper in nezakonito bogatijo. Vsebina zapisanega je v obširnejši izvedbi zaokrožila že pred pol leta. Tudi tistega so prejeli na obeh pristojnih ministrstvih, vendar ga tedaj niso posredovali javnosti.
Mladen Jovičič, eden od organizatorjev civilne fronte Vstala Primorska - vstani Slovenija, sicer pa predstavnik sindikata žerjavistov v Luki, je soglašal, da se v posameznih podjetjih, ki dobavljajo delovno silo za delo v pristanišču, lahko dogajajo nepravilnosti: »Luka Koper denimo plača takemu podjetju IPS za določeno storitev 100, direktor (ali gazda) takega podjetja delavcem odplača denimo 50 ali 60 odstotkov, sebi zadrži drugi velik del zaslužka. S tem problemom se mora ukvarjati FURS. Z IPS posluje Luka Koper že od konca devetdesetih let dalje.
Časarjeva uprava je leta 2008 razrešila Dragomirja Matića, ki je bil tedaj izvršni direktor za operativo in logistiko, ker se je uprl podpisu ekskluzivistične pogodbe z izvajalsko družbo Bril. Matić je kasneje dobil tožbo na sodišču in ga je morala Luka spet zaposliti. Že samo zaradi tega zapleta verjamem, da ima Matić premišljen in razčiščen odnos do vloge IPS. Če bi danes ukinili delovanje IPS, Luka ne bi mogla normalno delovati. Če bi zaposlili vse delavce iz IPS, bi imela 10 do 20 milijonov evrov več stroškov dela. To je mogoče reševati le postopoma, sistemsko, saj tudi država najema zunanjo delovno silo (varnostnike, čistilke) in jih tudi ona neprimerno izkorišča. To je problem, s katerim se Luka ukvarja že leta in je v tem času an tem področju že marsikaj izboljšala,« pravi Jovičič.
Vsak terminal ima vsaj štiri izvajalce
Predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić je poslovnežem v klubu Propeller pojasnil, da ima Luka podpisanih 38 pogodb z IPS, vsi imajo identične krovne pogodbe, vsi za enako delo enako plačilo. Eni delajo samo na enem terminalu, drugi na več, toda nihče ne sme na enem terminalu preseči več kot 25 odstotkov posla, kar pomeni, da mora imeti vsak terminal vsaj štiri izvajalce, na ravni Luke pa nihče ne sme preseči desetih odstotkov realizacije.
Lani je Luka za te storitev plačala 21,9 milijona evrov. Koliko delavcev je zaposlovala konkretno posamezna zunanja družb (število zaposlenih v pristanišču niha glede na obseg dela), kolikšne plače plačuje vodstvo družb najetim delavcem... tega Luka ne more vedeti. Morajo pa ta podjetja (po zapletih pred nekaj leti) pošiljati ustrezne dokaze, da zaposlenim plačujejo prispevke za socialno in pokojninsko varstvo.
Tudi tuja pristanišča najemajo začasne delavce - v Nemčiji imajo poole, v Italiji zadruge, v Belgiji borzo dela... Leta 2011, po zadnji večji stavki v Luki (namenjeni prav urejanju tega vprašanja, pri čemer so imeli glavno besedo žerjavisti), so strožje uredili nadzor začasnih delavcev, ki prihajajo na delo v pristanišče. Tedaj so podpisali tudi nove pogodbe, ki vsebujeo strožja določila glede varovanja pravic zaposlenih.
Luka Koper: Obrnite se na pristojne organe
Vodstvo Luke se je odzvalo na pošiljanje anonimke: »Gospod Dragonja je februarja letos že prejel podobno anonimno pismo, na katerega sta uprava in nadzorni svet na zahtevo SDH že argumentirano odgovorila s poročilom neodvisne pooblaščenke za korporativno integriteto. V minulih letih je v javnosti zaokrožilo že nič koliko podobnih anonimk in z nekaterimi so se ukvarjali tudi organi pregona in druge pristojne institucije, vendar nobeden od očitkov ni bil potrjen,« so zapisali in pozvali vse, ki imajo sum ali dokaz o domnevnih nepravilnostih, naj se obrnejo na pristojne, kot je to storila Luka Koper, ki je podala zdaj kazensko ovadbo zoper neznanega storilca.
Nam je pa Metod Dragonja dodal nekaj stališč ministrstva za finance. Zatrdil je, da ministrstvo in SDH ne vodita nobenih aktivnosti za privatizacijo Luke Koper. Ni pa pojasnil, kaj bi za Luko pomenilo odpiranje koncesijske pogodbe v pristanišču, ki je bilo predvideno spomladi s sprejetjem novega zakona o tovornem pristanišču, o katerem smo poročali mediji.
»Ministrstvo v okviru svojih pristojnosti ne podpira koncepta logističnega holdinga. Menimo, da se mora Luka razvijati naprej kot samostojno podjetje. Luka pa bi lahko prispevala več javnofinančnih prihodkov Republiki Sloveniji,« je še zatrdil državni sekretar.
