Če jih zamenjamo s hladnimi skledami, bo dan takoj lepši. Pozabimo torej na štedilnik, poleti je naš prijatelj hladilnik! Zato si namesto tradicionalnih vročih juh, ki so se resda zakoreninile kot temelj vsakega spodobnega kosila, privoščimo hladne dobrote na žlico. Enostavno in hitro jih pripravimo iz sveže zelenjave in zelišč. Najširše znana jed takšne vrste je gaspačo, slovita andaluzijska hladna juha iz paradižnika in kumar, ki jo povsod pripravijo malo drugače, spreminjajo pa se tudi priloge, ki jih Španci obvezno postrežejo zraven. O imenu gaspačo strokovnjaki niso enotnega mnenja, domnevajo pa, da morda izvira iz latinske besede caspa, kar pomeni približno toliko kot koščki, ostanki ali drobtine. Pisni dokazi iz 12. stoletja govorijo, da so gaspačo že od nekdaj pripravljali v Manči, rojstnem kraju slavnega Cervantesovega Don Kihota. Ampak velikemu knjižnemu junaku ga je oproda Sančo Pansa pripravljal po nekoliko drugačnem receptu, ki je vključeval še zajčje meso in gobe. Vsaka španska pokrajina namreč pozna več načinov priprave, prvotni recept naj bi vseboval samo kruh, česen, vodo, kis, olje in sol, kar so nekoč stolkli v kašo in pojedli. Prav to naj bi na pot čez morje vzeli Kolumb in njegovi pomorščaki. Ko so v Ameriki spoznali kumare in paradižnik, naj bi s tem oplemenitili praizvedbo gaspača, iz česar je postopoma nastala današnja oblika. Gaspačo ponekod pripravijo tudi na zeleno, brez paradižnika, ki ga nadomestijo z večjo količino kumar, zelenimi paprikami, avokadom, zelenim grozdjem in podobnim. Sicer juho pripravijo po tako rekoč enakem receptu kot s paradižnikom. Kot prilogo k tej preprosti pastirski juhi lahko uporabimo marsikaj, denimo popečene ribje filete, premazane z oljčno tapenado. Ali morda na žaru popečeno meso. Morda si ga privoščimo s fino uležanim in na hitro popečenim biftekom, narezanim na tenke rezine, oziroma s karpačem. Ampak vse to za pripravo zahteva ogenj, temu pa se želimo v hudi vročini izogniti. Zato morda raje posezimo po bakalarju na rezini dobrega hrustljavega kruha, prav nič ne bomo zgrešili niti s hladno solato iz hobotnice.
Paradižnikov gaspačo
Potrebujemo 500 g dobrega in ravno prav zrelega sočnega paradižnika (od tega je zelo odvisno, kako okusna bo jed), 1 kumaro, 1 rdečo papriko, 3 rezine starega mešanega ali polnozrnatega kruha, ekstra deviško oljčno olje, 3 žlice vinskega kisa, morsko sol, 4 stroke domačega česna. Za prilogo še 1 paradižnik, 1 zeleno papriko, 1 mlado čebulo, 2 rezini kruha, 60 g narezanega kraškega pršuta, 3 kokošja jajca.
Kruh nalomimo in polijemo s hladno vodo ter pustimo pol ure. Kumaro olupimo, po potrebi odstranimo semena in narežemo na kocke. Papriko očistimo, odstranimo semena in narežemo na kocke. Česen olupimo. Vse našteto vsujemo v električni sekljalnik, prilijemo dober deciliter olja in kis, solimo in sesekljamo v gladek pire. Če je pregost, dodamo malo mrzle vode. Prelijemo v stekleno skledo, jo pokrijemo s prozorno folijo in za nekaj ur postavimo v hladilnik. K temu napravimo nekakšno prilogo, tako da kruh popečemo v opekaču ali v ponvi na malo olja ter narežemo na drobne kocke. Pršut narežemo na drobne krpice, jajca trdo skuhamo in grobo naribamo. Papriko in čebulo drobno nasekljamo. Vsako sestavino priloge posebej postavimo na mizo v majhnih skodelicah, gaspačo pa postavimo na sredino mize v ohlajeni skledi z zajemalko. Vsak naj si po svojem okusu nadeva hladno juho v ohlajeno glineno skledo ali kozarec in vanjo vmeša ponujene priloge. Če je dan res vroč, lahko v gaspačo primešamo zdrobljen led, ljubitelji pikantnih okusov pa se lahko v vročih dneh dodatno pogrejejo tako, da vanj vmešajo malo čilija …
