Filozofa, rojenega v Alžiriji, je akademska kariera v Parizu pripeljala do profesure na prestižnem College de France. Zaslovel je z objavo publikacije Za Marxa leta 1965, ki mu je še isto leto sledilo delo Brati Kapital.
Prvo delo vsebuje zbirko spisov, v katerih je avtor vzpostavil več temeljnih rezov, ki so kasneje določali celotno njegovo filozofijo. Brati kapital pa je skupek zapiskov branj Marxovega Kapitala, ki poleg Althusserjevega prispevka vključuje še tekste njegovih učencev Etienna Balibarja, Pierra Machereya, Rogerja Estableta ter Jacquesa Rancierja. Z delom se »v javnosti prvič odkrito pokaže tisto, čemur danes pravimo althusserjevska šola marksizma. Nasploh je, ko govorimo o Althusseru, potrebno prej kot o individuumu govoriti o šoli, saj gre pri njegovem delu prej kot za avtonomnega pisca, za učinek medsebojnega teoretskega oplajanja - bodisi javnega, bodisi vezanega na razna privatna dopisovanja...,« piše na spletni strani Inštituta za delavske študije.
Zadnja leta preživel v psihiatrični bolnišnici
V svojih delih Althusser predlaga strukturalistično obdelavo marksizma, saj zanj družba sestoji iz hierarhije struktur. Te se po njegovem mnenju med seboj razlikujejo, a posedujejo relativno avtonomijo znotraj vsake posebej, vendar so trajno determinirane z ekonomijo. Zato je zgodovina za filozofa proces brez subjekta, kjer so ljudje reducirani na ubogljive lutke v rokah struktur, ki v družbi prevladujejo, piše na spletni strani društva Zofijini ljubimci.
Čeprav je bil Althusser član francoske komunistične partije, jo je pogosto ostro kritiziral. Odklanjal je stalinistični dogmatizem in hkrati verjel, da meščanska demokracija zaradi kapitalističnih nasprotij človeku ne zagotavlja resnične svobode, je zapisano v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.
Althusser se je kot profesor po drugi svetovni vojni zaposlil na pariški Ecole Normale Superiore, leta 1947 pa so ga zaradi težav z mentalnim zdravjem zdravili z elektrošoki. Leta 1980 je njegova dolga zgodovina slabega psihičnega zdravja dosegla vrhunec z umorom žene, zaradi česar je preostanek življenja preživel v psihiatričnih bolnišnicah.
