Bruselj zaradi NLB spet zažugal Sloveniji

Na ministrstvu za finance so povedali, da Slovenija glede na to, da je tveganje, ki izhaja iz sodnih postopkov proti LB in NLB pred hrvaškimi sodišči, ki so v nasprotju z mednarodnimi pravnimi obveznostmi Hrvaške in v nasprotju s slovenskim ustavnim redom, ključna ovira za uspešno izpeljavo privatizacijskega postopka.

Kot so pojasnili, vlada komisijo redno obvešča tudi o možnih rešitvah za minimiziranje tega tveganja.

Več podrobnosti v tej fazi ne morejo izdati, so dodali na ministrstvu. Z Evropske komisije so medtem sporočili le, da so še naprej v stiku s slovenskimi oblastmi.

Cerar: Pogajalska pozicija obeh strani je trda

Premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, je v Bruslju novinarjem dejal, da obstoja omenjenih pisem ne more potrditi, saj o njih ni obveščen. Poudaril je, da ima Evropska komisija trdo pogajalsko pozicijo, "tako kot tudi mi čvrsto stojimo na svoji pogajalski poziciji".

Cerar vseeno meni, da bo v prihodnjih mesecih treba poiskati skupno rešitev, ki bo takšna, "kot so jo začrtale zaveze, ki jih pa ni sprejela naša vlada".

Znova je obžaloval zaveze o privatizaciji NLB, ki pa jih bo treba izpeljati. "Upam, da po takšni poti, da davkoplačevalci ne bodo znova oškodovani," je dodal Cerar, ki pričakuje še več mesecev pogajanj o teh vprašanjih.

Komisija: Če NLB ne bo privatizirana, bo morala državna jamstva vrniti

Po poročanju Financ je Evropska komisija slovensko vlado v pismu posvarila, da bodo državna jamstva NLB za vračilo odškodnin hrvaškim varčevalcem LB v primeru, da vlada ne bo privatizirala NLB, šteta za novo državno pomoč, ta pa ne bo dovoljena. To pomeni, da jo bo NLB morala vračati.

Medtem naj bi Evropska centralna banka (ECB) v pismu, naslovljenem na NLB, privatizacijo pogojevala z izplačilom dividend. "Vemo, koliko obveznosti lahko pade na banko, te pa bi lahko načele njeno kapitalsko vzdržnost," so zapisali v ECB.

Na finančnem ministrstvu so povedali, da gre za vprašanje, povezano z regulatorno obravnavo poslovanja banke. 

"Po našem razumevanju pri odločanju ECB o predhodnem soglasju glede izplačila dobička banke vprašanje privatizacije ni relevantno, pričakovati pa je mogoče, da bo ECB upoštevala tveganja z vidika oblikovanja potrebnih rezervacij iz naslova sodnih postopkov proti NLB na Hrvaškem," so pojasnili.

Banka bi morala v proračun vrniti 1,55 milijarde evrov

Če bi Slovenija NLB privatizirala, jo lahko zaščiti pred pravnomočnimi zahtevki ali izvršbami hrvaških sodišč v sporu o nerešenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev, za katere Slovenija vztraja, da so stvar nasledstva po nekdanji skupni državi.

Evropska komisija bi lahko odločila, da je bila državna pomoč leta 2013 nezakonita, in bi banka morala v proračun vrniti 1,55 milijarde evrov.

Če bi morala vrniti še državna jamstva za slaba posojila in približno pol milijarde evrov, na kolikor so ocenjeni zahtevki s hrvaške strani, bi to skupaj naneslo 2,3 milijarde evrov.

Po neuradnih informacijah STA iz Bruslja bi se v primeru, da država prevzame stroške podjetja, med drugim stroške, ki so posledica sodnih postopkov, to razumelo kot državna pomoč.

Vendar pa je v prodajnih postopkih običajna praksa, da prodajalec zagotovi določena jamstva, da se zgodi prodaja oziroma optimiziranje cene. Če bi država članica tako postopala, pa to ne bi štelo za državno pomoč.