Med drugimi dobrimi lastnostmi, ki jih ima les kot osnovni gradbeni material za montažno gradnjo, je tudi njegova zmožnost dihanja, uravnavanja vlage, filtriranja in čiščenja zraka v prostoru. Zaradi naravne razlike v zračnem tlaku in temperaturi med zunanjim in notranjim zrakom ta prehaja skozi drobne pore materiala, iz katerega je zgrajena stena. Velika površina lesnih celic deluje kot filter, ki od tri- do štirikrat na uro prečisti zrak v prostoru.
Več lesa, boljše počutje
Vplive lesa, uporabljenega za opremo notranjih prostorov, na stres intenzivno proučujejo tudi na Univerzi na Primorskem. Z interdisciplinarnim povezovanjem znanj lesarstva, biopsihologije in arhitekture želijo spoznati glavne dejavnike oziroma lastnosti lesa, ki pripomorejo k zmanjševanju stresa. Kot poudarjajo, želijo, da bi oblikovalci ta spoznanja lahko uporabili za zmanjšanje stresa na delovnih mestih, v šolah in doma ter s tem povečali splošno počutje, produktivnost in izboljšali sposobnost učenja.
»Dozdajšnje raziskave so že pokazale neposredno povezavo med lesom v grajenem bivanjskem okolju in zmanjševanjem stresa, vendar so na tem področju potrebne nadaljnje širše raziskave,« poudarja Michael Burnard, pobudnik tovrstnih raziskav na Univerzi na Primorskem, ki se je s tem področjem ukvarjal že na Oregon State University.
Že pogled je lahko zdravilen
»Proučevali so vpliv lesa na kakovost zraka v prostoru, vpliv na zdravje ljudi ter vpliv večje uporabe lesa v prostorih za pooperativno okrevanje na procese izboljševanja zdravja bolnikov. V eni od študij je bilo tako izmerjeno krajše pooperativno okrevanje in ugotovljeno zmanjšanje potrebe po uporabi analgetikov pri bolnikih, ki so imeli pogled na naravno okolje, v primerjavi s tistimi, ki jim to ni bilo omogočeno. S poskusi so ugotavljali tudi vpliv opremljenosti pisarniškega okolja z lesom na umirjanje stresa, v bolj poglobljenih raziskavah pa so ugotavljali celo vpliv barve in vzorcev lesa na človeka,« pojasnjuje dr. Črtomir Tavzes z Univerze na Primorskem.
»Četudi so vse dozdajšnje raziskave pokazale določen restorativen vpliv lesa na stanovalce, potrebujemo več zanesljivih in preverljivih raziskav in podatkov. Še vedno namreč ne poznamo vseh vplivov, ostajajo pa tudi vrzeli v znanju o specifikah znanih učinkov rabe lesa v notranjem okolju ter o vplivih izbire njegovih tipov, količine in lastnosti, kot so barva, vzorec, masivni les ali kompoziti. Čeprav dozdajšnje raziskave že razkrivajo intimnost pozitivnega odnosa med ljudmi in naravo, še posebej z lesom, ta odnos šele začenjamo bolje razumeti. Zato potrebujemo nadaljnje raziskave na tem področju, ki bodo prepričljivo dokazale pozitivne vplive lesa na počutje človeka,« pa poudarja njegova kolegica doc. dr. Andreja Kutnar.
Leseno okolje za boljše učenje
Tudi doc. dr. Manja Kitek Kuzman, arhitektka z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, poudarja vse večje zavedanje pomena uporabe naravnih materialov za bivalna okolja. »Primer zdravega bivalnega okolja je tudi prenovljena ekoučilnica, s katero se od letošnje pomladi ponašajo na Srednji lesarski šoli (SLŠ) v Ljubljani. Projekta so se skupaj lotili dijaki SLŠ, ki so sodelovali pri izdelavi pohištva iz masivnega lesa, lesenih stenskih oblog, zamenjavi stavbnega pohištva, obnovi lesenih tlakov ter pripravi zbirke lesov različnih drevesnih vrst, in študenti oddelka za lesarstvo biotehniške fakultete, ki so izdelali variantne predloge opreme prenove učilnice. Študenti so izdelali tudi predloge ozelenitve šolskih prostorov, analizirali trg ponudnikov šolske opreme ter izvedli spletno anketo med dijaki in učitelji o zdravem bivalnem okolju in pomenu vključevanja naravnih materialov v prenovo učilnice in njihovem vplivu na zdravo bivalno okolje. V proces prenove učilnice je vključeno tudi vrednotenje okoljskih vplivov, v ta namen so sodelavci Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem izračunali ogljični odtis lesene učilnice v primerjavi s klasično. Rezultat: neto ogljični odtis učilnice je negativen (-634,77 kilograma ekvivalentov ogljikovega dioksida), ker se ob proizvodnji v okolje oddaja manjša količina toplogrednih plinov, kot je v izdelku uskladiščenih ekvivalentov ogljikovega dioksida.
