Še o blejski južni obvoznici

Zaradi omejene dolžine prispevka podajam le nekaj strokovnih pripomb glede predvidene izbire trase ter gradnje te južne blejske obvoznice.

Vsak izkušeni gradbenik ve, da je za nujne predhodne raziskave, načrtovanje, razpis, pripravo, gradnjo ter začetek obratovanja take obvoznice pri nas potrebno časovno obdobje, dolgo najmanj pet do deset let. Torej se bodo med tem obdobjem nadaljevali in množili prometni zamaški na blejski vpadnici (z edinim blejskim mostom čez Savo). Hitro naraščajočemu prometu se bo (na »veliko veselje« vseh udeležencev) priključil še obsežen, nekaj let trajajoč gost promet s težkimi gradbenimi stroji in tovornimi vozili (za dovoze ter odvoze gradbenih in izkopnih materialov in tako dalje), kar bo dodatno poškodovalo ali uničilo tudi vsa za tak promet neustrezna cestišča (od avtoceste prek vpadnice do gradbišča).

Kakor običajno se bo tudi pri izvedbi terenskih in hidrogeoloških raziskav hudo varčevalo. Za predvideno tehnično in hidrogeološko izredno zahtevno traso se bo (ne glede na strokovno znanje ter izkušnje) izbral najcenejši izvajalec z »najugodnejšo« ponudbo (beri: z najmanjšim številom vrtin, minimalnim obsegom raziskav in tako dalje), saj za tovrstne škodljive posledice pri nas še nihče ni odgovarjal. Predvideno vrtanje in gradnja tunela v neposredni bližini obrobja alpskega jezera ne bosta le izredno draga, temveč tudi izvedbeno izredno rizični zadevi.

Tudi za turistično stanje in razvoj Bohinjske doline bo južna obvoznica brez prometnih zamaškov skozi Bled izrednega pomena. Slej ko prej se bodo namreč ustrezno sanirali propadajoči hoteli in turistične naprave ob Bohinjskem jezeru, kar se bo odražalo tudi na tam povečani gradnji in turizmu.

Torej se bodo zaradi neurejene kanalizacije z določenim časovnim zamikom tudi v Bohinju začeli pojavljati Bledu podobni vse težje obvladljivi ekološki problemi. Dejansko stanje zbiranja, odvajanja ter čiščenja komunalnih odpadnih voda v Bohinju očitno še ni tako »zavoženo«, zato sem mnenja, da bi bilo to problematiko v Bohinju za zdaj še možno relativno ceneno obvladati z izdelavo ustreznega strokovnega koncepta.

Upam torej, da se prebivalci Bohinjske doline ne bodo zgledovali po Bledu in desetletja brezbrižno opazovali naraščajočo ekološko katastrofo ter zgolj krčevito prelagali krivdo na druge. Po toči zvoniti je prepozno, predvsem pa izredno drago. Čas bo, da te strokovne probleme začnejo reševati izključno pravi, v praksi izkušeni strokovnjaki.

Tako Bledu kot Bohinjski dolini bi izredno koristilo medsebojno komunalno, politično, predvsem pa strokovno sodelovanje za skupno pridobivanje državnih in evropskih finančnih sredstev. Od za Slovenijo namenjenih številnih milijard evrov razpoložljivih evropskih sredstev smo namreč v preteklih letih (in slabi dve leti pred rokom zapadlosti) »uspeli« pridobiti zgolj slabo petino.

Mimogrede: vsi prebivalci tega področja bi izredno pridobili pri nekoliko spremenjeni, znatno ugodnejši trasi južne obvoznice, ki bi se južno od Lesc odcepila od obstoječega krožišča na Cesti na jezerca, z viaduktom premostila Savo ter se severozahodno od Sela priključila na obstoječo cesto številka 209 proti Bohinjski Beli. Gradnja viadukta bo tehnično znatno manj zahtevna in znatno cenejša od predvidene rizične gradnje cestnega tunela. Med večletno gradnjo obvoznice se bo lahko ostali promet (brez gradbenega prometa) premikal nemoteno (ter brez poškodb cestišč) na Bled in dalje v Bohinjsko dolino. Gradbišče južne obvoznice bo za turiste ostalo popolnoma neopazno. Po gradnji obvoznice pa bo prometno razbremenjeno tudi središče Bleda, saj bo dostopno prek dveh mostov na reki Savi in z obeh nasprotnih strani jezera.