Skodelica kave pisatelja Ivana Cankarja je spodbudila njegove zdajšnje rojake, da so na Vrhniki pripravili festival kave. Minulo soboto so v omamno dišeči šopek povezali vse tiste, ki so povezani s to priljubljeno pijačo.
Po legendi, ki jo je prvi zapisal Faustus Banesius Naironus, naj bi bilo odkritje poživilnih učinkov kave naključno. Neki pastir, ki je pasel kamele, po drugih virih koze, naj bi se v kraljestvu Jemen potožil tamkajšnjim menihom, da njegove črede večkrat prebedijo noč, čudno poskakujejo in poplesujejo. Menihi so bili prepričani, da je čudno obnašanje povezano z nečim, kar so živali pojedle, zato so neke noči odšli s pastirjem za čredo. Tam so našli neko grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden od menihov je plodove prevrel in pil prekuhano pijačo. Ugotovil je, da ga je tekočina obdržala budnega vso noč. Od takrat so menihi pijačo pili vsako noč pred molitvijo. Tako naj bi se kava razširila po vsem kraljestvu, pozneje pa še zunaj njega.
Slava in širjenje turške kave sta se začela z nastankom prvih kavarn leta 1554 v Istanbulu. »Kava ima v turški kulturi edinstveno vrednost in je ikona, ritualna pijača z družbenimi značilnostmi,« pravi Nada Pirc iz podjetja DP sistemi, ki na našem trgu ponuja kavo blagovne znamke Kurukahveci Mehmet Efendi. »Turek Mehmet Efendi (1857–1934) je zgradil znamenito kavno družbo v Istanbulu, izpopolnil kulturno dediščino na najvišji točki in ustvaril legendarno blagovno znamko. Bil je prvi, ki je predstavil sveže mleto turško kavo iz svoje pražarne v času, ko se je prodajala surova kot fižol, ter jo je bilo treba pražiti in mleti doma. Danes je Kurukahveci Mehmet Efendi največja blagovna znamka turške kave v Turčiji, veseli smo, da jo zastopamo pri nas.«
Ko so kava in kavarne postale sestavni del družbe, je kava postala edina pijača na svetu, ki je ustvarila tudi sorodne kulture. »Odkar je prva kavarna odprla vrata v Istanbulu, je imela kava velik vpliv na umetnost in kulturo,« dodaja Pirčeva. »Številni umetniki, študenti in učitelji so se začeli zbirati v kavarnah po vsem svetu, ki so dandanes kotički za druženje, kava pa osnova za prijateljstvo in pogovor. Nekaterim je tudi vir navdiha. Je veliko več kot pijača; je življenjski slog.«
Vrhničani so zagotovo ponosni, da v mestu deluje Escobar, pražarna vrhunske kave, ki je prva mikropražarna v Sloveniji, v kateri so začeli pražiti vrhunsko kavo iz segmenta specialnih vrst. »V zadnjem obdobju se predvsem posvečamo odkrivanju okusov kave z mikrokmetij,« pravijo v Escobarju. »Kava iz naše lokalne vrhniške pražarne je vedno sveže pražena, z izbranim profilom oziroma stopnjo praženja, ki še bolj poudari unikatnost in naravne značilnosti kavnih zrn, ki prihajajo v pražarno z vseh koncev sveta.«
Ste se kdaj vprašali, kje uspevajo in kako dolga je njihova pot iz kavnega nasada do vaše skodelice? V pražarni Escobar je bilo to ključno vprašanje, ko so stopili na podjetniško pot. Že od samega začetka iščejo vrhunske vrste kave in udejanjajo koncept Od zrna do skodelice, s katerim želijo predstaviti kavne nasade, v katerih je dozorela, in njene pridelovalce. Trudijo se, da ima kar se da kratko pot od pridelovalca do končnega kupca. Kot pri vseh kmetijskih pridelkih sta tudi pri kavi pomembna sezona in svežina, ki vplivata na kakovost v skodelici.
Po navadi jo pijemo v kavarni, bifeju ali bistroju, lahko pa pride tudi k vam, na primer s trikolesnikom piaggio ape 50. »Poimenovali smo ga coffee car, ker se malce razlikuje od navadnih tovrstnih trikolesnikov,« o svoji potujoči kavarni pravi Kiti Korošec Cirman. »V prtljažniku namreč prevaža aparat espresso. Poleg njega je še mlinček, tako da je kava vedno sveže mleta in zato še okusnejša. Za spomin na dobre stare čase poskrbita retro zelena barva in seveda oblika. Vsak delavnik zjutraj je car coffee postavljen v Beričevem blizu Dola pri Ljubljani na zadnji postaji LPP, na poti v službo pa se lahko z avtomobilom ustavite povsem poleg nas. Kavo vam postrežemo v kozarčku s pokrovčkom za s sabo, tako, da jo lahko pijete tudi med vožnjo.«
Kava je del našega vsakdana, vendar v raznolikem svetu obstajajo tudi take, ki so ekskluzivne zaradi edinstvenih arom in okusov, porekla, promocije in cene. Prepričani smo, da ste že slišali za lopi luwak in jamaica blue mountain. Ste že pili kavo, ki raste pod najvišjo goro sveta, Mount Everestom v Himalaji? V ponudbo tokratnega dogodka so uvrstili indijsko različico kopi luwaka, ki ga pogosto imenujejo tudi najdražja kava na svetu. Gre namreč skozi prebavni trakt cibetovk. Zaradi posebnega prebavnega sistema in encimov, ki sodelujejo pri prebavi, zrna dobijo poseben okus. Iztrebljena nato delavci poberejo in očistijo. Zaradi tega dolgotrajnega postopka in dejstva, da na leto lahko pridelajo le omejeno količino, se cena povzpne na več 100 evrov za kilogram.
Kava jamaica blue mountain uspeva na območju Modrih gora na nadmorski višini vsaj 910 m na Jamajki, kjer unikatne podnebne razmere vplivajo na to, da ima zelo specifičen okus in aromo. Kava iz Himalaje, ki uspeva pod pobočji najvišje gore sveta Mount Everest, spada v višji cenovni razred. Ima zelo polno teksturo ter prijetne arome in okus karamele, temne čokolade in mandljev.
