Kot smo že pisali, so kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS, zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, Sindikat kmetov Slovenije in Zadružna zveza Slovenije konec julija kmetijsko ministrstvo pozvali, da denarno pomaga pridelovalcem žita, zlasti pšenice, ki so zaradi vremena pridelali manj. Razlogi: pridelek pšenice je zaradi dolge zime in pogostih padavin v povprečju manjši za 30 do 40 odstotkov, slabša je tudi kakovost.
Kmetijsko ministrstvo se bo do možnih ukrepov še ni opredelilo, saj čaka na oceno finančnih izgub pridelovalcev žit in vpliva na njihove kmetije, poroča STA. "Predstavniki pridelovalcev bodo naj nam čim prej posredujejo podatke o letošnji pridelavi," pozivajo na ministrstvu.
Pomoč za jesensko setev
Na sestanku med ministrstvom in predstavniki kmetov so ti povedali, da od države pričakujejo vsaj pet milijonov evrov pomoči za nabavo semena in jesensko setev, so povedali na KGZS.Odkupovalci žit so predlagali pomoč z ugodnejšimi posojili, ki bi jih odobril Slovenski regionalno razvojni sklad iz Ribnice, to možnost je treba še proučiti.
Manj je krušne pšenice
Letino žit je prizadela dolga zima, ki je otežila spomladanska opravila, denimo dognojevanje in zatiranje plevelov. Zaradi moče je bilo dražje zatiranje bolezni, svoje pa je dodala še pogostost padavin zlasti v zadnjih tednih, ko bi pšenica že morala biti požeta, pravijo na KGZS. Že pred žetvijo je moča poslabšala kakovost pšenice, padala je hektolitrska teža, zadnji tedni pa so težave le še stopnjevali, tako da je velik del pšenice, ki bi bil sicer v razredu A, zdaj komaj kakovosti C, ki velja za krmno pšenico, dodajajo.
Pogostost padavin pa ni otežila le spravila pridelka, temveč takšno vreme po pojasnilih KGZS ustvarja pogoje za razvoj bolezni, ki povzročijo mikotoksine v pšenici, zato je vprašljiva tudi uporaba te pšenice za prehrano živali.
