Na koncu je ostala edina, za urjenje pa jo je izbrala nizkocenovna letalska družba iz Šanghaja Spring Airlines. Danes pri njej leti kot kapitanka, na pravkar končani letalski razstavi v Zhuhaiju pa se je znašla v vlogi promotorke pilotskega poklica med Kitajkami. Čeprav je zagotavljala, da jim je zdaj na poti do pilotske kabine meja samo še nebo, je dejansko ta poklic ne le na Kitajskem, ampak na Daljnem vzhodu sploh izrazito moški. Han je ena od le 713 Kitajk, ki so imele ob koncu lanskega leta licenco za vodenje civilnih letal, pilotov pa je 55.052. Tudi v njeni letalski družbi jih je le šest med osemsto moškimi. Tudi na Japonskem in v Južni Koreji je pilotk le za vzorec, manj kot tri odstotke, največ pa jih je v Indiji, več kot 12 odstotkov. Na Kitajskem pravzaprav (še) ne gre za spremenjene poglede v spolni enakosti, prej za neverjetne potrebe po pilotih v civilnem letalstvu. Tamkajšnje letalske družbe namreč navajajo, da bodo v prihodnjih dveh desetletjih potrebovale kar 128.000 novih pilotov, in so pri tem pripravljene stopiti ženskam naproti pri stvareh, ki so jih tako rekoč do včeraj omenjale kot oviro. Xiamen Airlines, denimo, zdaj ponuja pilotkam kar 540 dni porodniškega dopusta, kitajsko pilotsko združenje pa ima od marca letos žensko sekcijo, ki skrbi za dobrobit pilotk.
Preveč možato azijsko nebo
Ko se je Han Siyuan leta 2008 na univerzi odločila stopiti med letalske kadete, je bila le ena izmed 400 vrstnic na številnih testih, od preverjanja znanja angleščine pa vse do izmere dolžine udov.
Kitajsko nebo se je končno odprlo tudi za pilotke – Han Siyuan je ena od 713, ki jim dovolijo pilotiranje letal.
