Z velikim pompom je vlada že lani napovedala prihod vodilnega dobavitelja v svetovni avtomobilski industriji Magna Steyr. V občini Hoče-Slivnica, ob mariborskem letališču, naj bi zgradili ličarski obrat oziroma lakirnico, resda na najboljši kmetijski zemlji, zato pa z obljubo, da bodo samo v prvi fazi zaposlili 400 ljudi, v drugi naj bi projekt nadgradili s 1350 delovnimi mesti, v tretji pa še z dodatnimi 1300 zaposlenimi, kar bi skupaj pomenilo okoli 3000 novih delovnih mest. Vlada, v kateri je okoli projekta Magna zlasti energični in pragmatični minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, je sklenila dodeliti tudi 18,61 milijona evrov finančne spodbude družbi Magna Steyr, celotna investicija pa naj bi bila končana do oktobra 2019 in vredna 146,4 milijona evrov.
To so bile prve in spodbudne informacije, pozneje pa je šlo okoli Magne vse na slabše; kar zadeva naše, zlasti štajerske, natančneje mariborske interese, kajpak. Ob najboljši kmetijski zemlji, ki smo jo namenili avstrijskemu avtomobilskemu gigantu, naj bi zdaj na zahtevo kmetijskega ministrstva, s Štajercem, doma z tistega konca, Dejanom Židanom na čelu, kot nadomestilo za okrog 60 hektarjev od skupno približno 90 hektarjev kmetijskih zemljišč posekali še najboljši gozd med Rogozo (v občini Hoče-Slivnica) in Miklavžem, kamor bodo po poseku prepeljali zemljino z Magninega zemljišča. Niti glede novih delovnih mest zadeva ni takšna, kot so investitorji sprva obljubljali. V prvi fazi naj bi zaposlili le 300 delavcev, pa še to pretežno Avstrijce in Madžare.
Z mnogo manj medijske pozornosti kot pri Magni pa prihajajo v Kočevje Japonci. »Poleg nove tovarne v Kočevju, kjer bomo izdelovali deset vrst industrijskih robotov za avtomobilsko industrijo, bomo imeli v Sloveniji še distribucijski center za Yaskawine robote,« je povedal Hubert Kosler ml., direktor Yaskawa Ristro in Yaskawa Slovenija. In sicer tako velikoserijske robote, ki bodo izdelani v novi tovarni v Kočevju, kot maloserijske robote, ki bodo izdelani v drugih tovarnah Yaskawe na Japonskem in Kitajskem.
»Robote, ki bodo k nam prihajali čez Luko Koper, bomo iz Slovenije distribuirali po vsej Evropi, Rusiji, Srednjem vzhodu in Afriki,« je pojasnil Kosler. Kje bodo imeli skladišče oziroma distribucijski center, še ni odločeno. Možnosti je več. Ena je najem zmogljivosti, denimo v Luki Koper ali kje v Ljubljani, mogoče pa je tudi, da bodo distribucijski center gradili sami v Kočevju. Vrednost naložbe še ni znana.
Kosler je povedal še, da bo v teh dneh znan projektant 25 milijonov vredne tovarne za proizvodnjo industrijskih robotov, ki jo bodo v Kočevju začeli graditi jeseni, avgusta pa bodo objavili razpis za izvajalca gradbenih del, izbrali ga bodo do konca septembra. Poskusna proizvodnja v novi tovarni je načrtovana za jesen prihodnje leto.
Sedeminpetdesetletni Hubert Kosler (ali Kozler) ml., prapravnuk avtorja prvega zemljevida slovenskega ozemlja iz leta 1861 Petra Koslerja, je v podjetniških vodah malo manj kot tri desetletja. Kot pravi, je bil v podjetništvo nekako prisiljen vstopiti, vendar mu danes za to ni žal. Zdaj je direktor kar treh podjetij, obe podjetji, ki ju vodi v Sloveniji, Yaskawa Slovenija in Yaskawa Ristro, pa sta razvojni sedež tega podjetja za celotno Evropo.
Najbolj znano premoženje bratov Jorga in Huberta Koslerja ml. je palača Urbanc, nekdanji Centromerkur na Prešernovem trgu v Ljubljani, čudovita secesijska stavba, ki sta jo podedovala po babičini strani, po Feliksu Urbancu. Premoženje je bilo z denacionalizacijo sicer vrnjeno njunemu očetu Hubertu Koslerju st., ki je izplačal manjše deleže nečakom, svoje premoženje pa skoraj v celoti prepisal na sinova. Oddajanje stavbe jima prinese nekaj več kot 1,2 milijona evrov prihodka, po odbitju stroškov jima ostane skoraj pol milijona evrov čistega dobička. Po oceni nepremičninskih strokovnjakov naj bi bila palača Urbanc vredna 40 milijonov evrov.
Veseli so tudi na Koroškem zaradi Leka, mnogo bolj kot Štajerci zaradi Magne. V Prevaljah, kjer županuje Maric Tasič, so namreč v teh dneh simbolično položili temeljni kamen za naložbo Leka, vredno 105 milijonov. Vodstvo ljubljanskega farmacevta Lek, na čelu katerega je Vojmir Urlep, ki prek generične divizije Sandoz spada v švicarsko skupino Novartis, je to storil skupaj s predsednikom vlade Mirom Cerarjem. Gre za tovarno za proizvodnjo širokospektralnega antibiotika. Stala bo na zemljišču ob Lekovi zdajšnji tovarni, ki so ga lani kupili od prevozniškega podjetja Koratur.
Gradnja tovarne, v kateri bodo povečali proizvodnjo antibiotika, ki ga v 60 državah, tudi v ZDA, tržijo pod imenom amoksiklav in ga na Prevaljah proizvajajo že 40 let, se bo začela letos in bo v prvi fazi končana do leta 2020. Mimogrede: prav Lekov amoksiklav je bil eden od glavnih razlogov, da se je Novartis pred leti odločil za nakup Leka. Menda je bila kupnina samo z uspešnim prodorom amoksiklava na ameriški trg, kamor Lek, dokler je bil v slovenskih rokah, ni mogel prodreti, v nekaj letih poplačana. V celoti bo naložba na Prevaljah končana do leta 2023. S koncem prve faze bodo zdajšnjo letno proizvodnjo 600–200 milijonov tablet dvignili na približno 1,5 milijarde.
Največja Novartisova posamična naložba doslej v Sloveniji, v okviru katere bodo zgradili tudi novo skladišče, ki bo imelo v prvi vrsti okoli dva tisoč paletnih mest, po Urlepovih besedah prinaša predvidoma dobrih 140 novih delovnih mest. Prve nove sodelavce bodo zaposlili še letos. Lek trenutno na Prevaljah zaposluje 246 ljudi.
| Tudi častni meščan Mermal pripeljal Ikeo V Slovenijo prihaja še ena nova globalna blagovna znamka, za kar je zelo zaslužen predsednik uprave BTC Jože Mermal. Gre za pohištveno trgovsko družbo Ikea, leta 1943, torej sredi 2. svetovne vojne, jo je na nevtralnem Švedskem ustanovil Ingvar Kamprad, ki je pred okroglim mesecem dopolnil 91 let. Kampradov globalni imperij se bo leta 2018 razširil tudi na Slovenijo. Ni prav verjetno, da si bo Kamprad tudi tega novega člana družine osebno ogledal, čeprav je bil doslej bolj ali manj, prej ali slej, povsod zraven. Zanesljivo pa bo zraven pri odprtju nove trgovine, tik ob BTC Cityju, Jože Mermal, ki je bil za švedsko multinacionalko na njihovo prošnjo koordinator pri nakupu zemljišča, Ikea ga je kupila od Zavarovalnice Triglav. Juš, kot mu pravijo prijatelji, je odigral pomembno vlogo tudi pri pogovorih z občino Ljubljana okoli spremembe prostorskega načrta. Kot kaže, bo Ikea letos poleti dobila gradbeno dovoljenje, v enem letu naj bi bila trgovina zgrajena, poleti 2018 pa odprta. Po velikosti bo malce večja od celovške, imela bo 1000 parkirnih mest v dveh nivojih. »Slovenci zapravimo v Ikejinih trgovinah v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem od 70 do 80 milijonov na leto, naša socialna blagajna pa izgubi 15 milijonov evrov. Ikejine izdelke bomo poslej kupovali doma, tu odmerjali dedeve, imeli delo in plačevali prispevke,« pravi Mermal. Seveda poslovno spretni Savinjčan, doma z Ljubnega, ve, da bo sobivanje s trgovskim gigantom Ikeo koristno tudi za BTC, nova trgovina bo v njegov kvart pripeljala nove trume ljudi, konkretno dva milijona novih obiskovalcev ob zdajšnjih 21 na leto. Ikea bo zaposlila 300 Slovencev, stala pa bo 100 milijonov evrov. Jože Mermal bo maja postal tudi častni meščan Ljubljane, imenovanje mora sicer potrditi še mestni svet, a nobenega dvoma ni, da bo (Jankovićeva) večina v mestnem svetu predloga potrdila. |
