Sobota, 16. 6. 2018, 4.00
5 let, 10 mesecev
Ozadje katastrofe v Črnomlju: našli so novega krivca za "supertočo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
21
Iskanja krivca za točo, ki je v petek, 8. junija, prizadela Črnomelj z okolico in povzročila za skoraj 20 milijonov evrov gmotne škode, na slovenskem Facebooku še ni konec. Najnovejša teorija pravi, da bi točo lahko povzročila bakterija Pseudomonas syringae, ki je znana po tem, da lahko tvori ledene kristale, uporablja pa se tudi na smučiščih za proizvodnjo umetnega snega.
V ponedeljkovem članku z naslovom Trdijo, da poznajo resnico o toči, ki je razbila Črnomelj smo poročali, da znana slovenska skupina na Facebooku CIMN za pojav katastrofalne toče nad Črnomljem krivi Slovensko vojsko. Ta naj bi v ozračje nad Slovenijo z letali namenoma stresala nevarne snovi, zaradi katerih so se oblikovala zrna toče.
Tiskovni predstavnik Slovenske vojske je obtožbe skupine na Facebooku zavrnil z odgovorom, da njihove teorije nikoli ne bi vzdržale strokovne razprave.
Skupina na Facebooku je metode slovenske vojske za povzročanje toče opisala na različne načine: posipali so kovinske soli, ki so naravna majhna jedra toče zlepile v "točne jedrske bombe", uporabili so tehnologijo, ki temelji na ameriškem patentu iz leta 1971, uporabili so sistem HAARP (za raziskave ionosfere) in z njim zmrznili kovinske delce, ki so jih prej napršili v ozračje, je navedeno v članku, ki ga je skupina delila v podporo teoriji. Jasno so izrazili tudi prepričanje, da bi Agencija za okolje Republike Slovenije ob morebitni analizi kemijske sestave zrn toče iz Črnomlja v njih zagotovo odkrila delce različnih težkih kovin.
Aluminij in druge kovine, ki naj bi povzročile nastanek toče, so v zadnjih dneh sicer praktično poniknile v pozabo. Na slovenskem Facebooku se zdaj namreč sprašujejo, ali so vojaška letala v nevihtne oblake nad Črnomljem z namenom ustvarjanja toče morda posipala celo bakterijo Pseudomonas syringae.
Kaj je tako posebnega na tej bakteriji?
Bakterija Pseudomonas syringae (v nadaljevanju P. syringae) lahko povzroči ustvarjanje ledenih kristalov iz vode, ki na razpolago sicer nima nobenih kondenzacijskih jeder (prašni delci, na primer).
Bakterija jih namreč naredi kar sama - ima namreč gen za proizvajanje posebnih proteinov (beljakovin), ki lahko delujejo kot kondenzacijska jedra. Voda se jih oprime in zmrzne.
V skupini Civilna Iniciativa Modro Nebo so na Facebooku zapisali, da je treba narediti analizo toče, ki je padala na Črnomelj, in ob aluminiju v njej iskati tudi sledi bakterije Pseudomonas syringae, ki povzroča zmrzovanje rastlin.
To bakteriji omogoči, da lahko z zmrzovanjem napade rastline, v katerih voda sicer lahko vztraja v tako imenovanem superohlajenem stanju. To pomeni, da je tekoča kljub temu, da njena temperatura pade pod ledišče, saj v bližini ni kondenzacijskih jeder, ki bi jo prisilila v zmrzovanje.
Bakterija P. syringae lahko vodo v tkivu rastlin zmrzne že pri temperaturah tik pod lediščem (tudi pri minus dveh stopinjah Celzija). Ko se to zgodi, se površinsko tkivo rastlin poškoduje, s čimer se sprostijo hranilne snovi za bakterijo.
Listi paradižnika, ki jih je napadla bakterija.
Ker je tako učinkovita pri tvorjenju ledenih kristalov, se bakterija uporablja tudi v komercialne namene. Eden od glavnih uporabnikov bakterije so smučišča, ki jo izkoriščajo za proizvodnjo umetnega ledu.
Znanost bakterijo P. syringae in njeno zanimivo sposobnost proizvajanja kondenzacijskih jeder proučuje že blizu pol stoletja. Pred nekaj leti so začeli ugotavljati tudi, da ima bakterija morda eno od ključnih vlog v vodnem krogu našega planeta in aktivno sodeluje pri oblikovanju oblakov.
Bakterijo so namreč odkrili v deževnici in tudi v jedrih toče. Predvsem zaradi drugega podatka je najverjetneje postala eden od največjih osumljencev za točo, ki je prizadela Črnomelj.
Znanstveniki ugibajo, da se je bakterija P. syringae v vodni krog Zemlje vrinila zato, ker želi na tak način zagotoviti svoje nadaljnje razmnoževanje. Če je prisotna v oblakih, jo bomo zagotovo našli tudi v toči.
Preberite tudi:
21