»Ta trenutek vemo za 42 mrtvih, med njimi treh mladoletnikov,« je za italijansko televizijo RAI povedal Cozzi. Notranji minister Matteo Salvini je pred tem povedal, da so med mrtvimi tudi trije otroci, stari 8, 12 in 13 let. Med mrtvimi so tudi štirje francoski državljani in dva romunska, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki se sklicuje na navedbe zunanjih ministrstev obeh držav.

V ruševinah viadukta Morandi sicer okoli 240 reševalcev in gasilcev s pomočjo lavinskih psov še naprej išče morebitne preživele. Kot je povedal predsednik ligurske deželne vlade Giovani Toti, menijo, da je med ruševinami še kar nekaj zasutih. Videti je namreč še več avtomobilov, do katerih se še niso prebili. Po ocenah naj bi bilo namreč na mostu v trenutku, ko se je zrušil, kakih 30 do 40 avtomobilov in tovornjakov. Toti je še napovedal, da bodo v Italiji razglasili dan žalovanja za žrtvami nesreče. Že danes pa je za ponesrečene v Vatikanu skupaj z okoli 20.000 verniki molil papež Frančišek.

Vzrok nesreče še neznan

Vzrok nesreče viadukta na avtocesti A10, ki povezuje italijansko riviero in jug Francije in ki se je v torek zrušil približno 40 metrov globoko na naseljeno območje, še vedno ni znan. Strokovnjaki menijo, da je bil most, ki je bil zgrajen v 60. letih 20. stoletja, že v začetku slabo zasnovan, poleg tega pa da je bil verjetno tudi že dotrajan in slabo vzdrževan. Tudi tožilec Cozzi je povedal, da gre preiskava zaenkrat v smeri, da je do zrušenja viadukta prišlo zaradi »človeškega faktorja«.

A upravljavec avtoceste in tudi viadukta Autostrade per l'Italija zatrjuje, da so izvajali redna preverjanja strukturne trdnosti viadukta in da so testiranja dajala dobre rezultate. Preverjanje so izvajali vsake tri mesece na podlagi programa, ki je bil usklajen tudi z ministrstvom za promet, so sporočili iz podjetja. S tem so se odzvali na zahteve ministra za promet Danila Toninellija, da bi moralo celotno vodstvo enega največjih upravljavcev italijanskih avtocest odstopiti. Napovedal je tudi, da bodo podjetju odvzeli koncesijo za upravljanje italijanskih avtocest in izdali kazen v višini do 150 milijonov evrov.

Salvini krivi tudi Evropsko unijo

Salvini je sicer odgovornost za nesrečo pripisal tudi Evropski uniji in zahtevam po proračunskih omejitvah. Napovedal je prenovo infrastrukture in da pri zagotavljanju varnosti ne bodo gledali na stroške, predvsem pa ne na evropske omejitve glede proračunske porabe.

Stroški za varnost na cestah, pri delu in v šolah, »na katerih se vseskozi rušijo strehe«, ne morejo biti odvisni o privolitve EU, je poudaril vodja evroskeptične desničarske Lige.

Komentatorji v Bruslju se sicer glede teh Salvinijevih besed držijo za glavo. Portal Politico navaja, da EU nima nobenih posebnih politik, ki bi urejale vzdrževanje mostov in viaduktov. Ima pa 315 milijard evrov vreden program za obnovo infrastrukture, Evropska komisija pa tudi izdaja letna priporočila državam, kako bi lahko pametneje porabila denar. Priporočila Italiji za leto 2018, objavljena po volitvah, so bodoči vladi predlagala »boljše usmerjena vlaganja v krepitev raziskav, inovacij, digitalnih veščin in infrastrukture«, navaja Politico.

Italijanski časniki so danes opozorili, da je v Italiji celotna infrastruktura že močno zastarela. Nesreča »bolnega mostu«, kot so nesrečni viadukt poimenovali pri časniku Corriere della Sera, je samo še okrepila alarm, ki zvoni že dlje časa. Opozorili so, da je v državi popustilo že kar nekaj mostov, a k sreči na manj dramatičen način. Kot navaja časnik La Repubblica, je močno načetih že okoli 300 mostov in predorov.

Evropska komisija zavrača Salvinijeve kritike

V Evropski komisiji so danes zavrnili kritike italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija, da ima Italija težave pri obnavljanju infrastrukture zaradi strogih pravil EU glede proračunskega primanjkljaja. Tudi to naj bi bil po mnenju Salvinija razlog za katastrofo v Genovi, kjer se je zrušil avtocestni viadukt.

Med žrtvami in poškodovanimi ni slovenskih državljanov

S slovenskega zunanjega ministrstva so za STA povedali, da po doslej dostopnih informacijah, ki so jih pridobili na slovenskem veleposlaništvu v Rimu, ni informacij, da bi bili med poškodovanimi slovenski državljani. Prav tako na veleposlaništvu niso prejeli telefonskih klicev zaskrbljenih svojcev.

Župan Genove Marco Bucci je včeraj za televizijo SkyTG24 dejal, da menijo, da je pod ruševinami še več ljudi. Pri njihovem iskanju sodeluje okoli 200 gasilcev. »Zahvaljujem se gasilcem, profesionalnim reševalcem in prostovoljcem, ki so posredovali v prvih minutah in ki še vedno rešujejo življenja.

Obljubil je, da bo šel do konca pri ugotavljanju, kdo je odgovoren za to »nesprejemljivo katastrofo, saj ni mogoče delati in umreti na ta način v letu 2018«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dodal je, da se je tudi sam stokrat peljal čez ta viadukt in da bo storil vse, da bo »dobil imena vseh odgovornih iz preteklosti in sedanjosti«, saj je ta način smrti nesprejemljiv za Italijo. Izpostavil je tudi nujnost vlaganj v obnovo splošno obrabljene cestne in druge infrastrukture v državi, s tem pa tudi v varnost.

Okoli 100 metrov viadukta se je zrušilo v globino 40 metrov

Okoli 100 metrov viadukta se je včeraj opoldne v hudem neurju zrušilo kakih 40 metrov globoko na naseljeno območje, med drugim so pod viaduktom stanovanjski bloki, nakupovalna središča, skladišča in železniški tiri. Del viadukta se je zrušil na skladišče občinskega komunalnega podjetja, del pa v potok Polcevera. Preventivno so okoliške stavbe evakuirali.

Zaenkrat domnevajo, da je do nesreče prišlo zaradi slabega vremena, ki je danes zajelo ligursko obalo. Že zjutraj je ligurska civilna zaščita razglasila oranžno stopnjo ogroženosti zaradi vremena. Očividci zrušenja so povedali, da so tik pred nesrečo videli, kako je strela udarila v viadukt, poroča Ansa.

Viadukt so odprli 4. septembra 1967. Dolg je 1182 metrov, visok 45 metrov, naslanja pa se na tri betonske stebre, ki so visoki 90 metrov. Najdaljši razpon med dvema stebroma je 210 metrov. Vse od njegovega odprtja pred štirimi desetletji je bil viadukt predmet razprav, tudi zato, ker je bil speljan nad gosto poseljenim predelom Genove. V zadnjih letih so ga temeljito prenovili, navaja časnik L'Eco di Bergamo. Avtocesto so odprli leta 1967, leta 2016 pa naj bi ta odsek obnovili.

Slovenski strokovnjak vidi več možnih vzrokov za zrušitev dela viadukta v Genovi

Slovenski gradbeniški inženir Marjan Pipenbaher je za STA zavrnil možnost, da bi bilo zrušenje dela viadukta v Genovi le posledica vremenskih razmer. Verjetno je bilo posledica dotrajanosti konstrukcije, lokalne preobremenjenosti, odpovedi sidrišč poševnih zateg ter posledične porušitve pilona in dela voziščne konstrukcije, je dejal. Pipenbaher je pojasnil, da je sicer iz podatkov vremenske postaje razvidno, da je v času zrušitve dela viadukta, ki je po dosedanjih podatkih zahteval najmanj 35 življenj, pihal sunkovit veter s hitrostjo sunkov do 57 kilometrov na uro, vendar pa samo ta dejavnik ne more biti vzrok nesreče. Viadukt z razmeroma vitko in filigransko konstrukcijo se po njegovih navedbah nahaja v »agresivnem okolju«, je zapisal v pisnem odgovoru.

Že od leta 1980 se je na njem izvajal neprekinjen nadzor stanja konstrukcije. Predvsem na najkritičnejših mestih - kot so denimo sidrišča poševnih zateg - so namreč takrat opazili zaskrbljujoče poškodbe in propadanje betona. Pipenbaher je spomnil, da je bil viadukt že večkrat saniran. Večja sanacijska dela in ojačitev voziščne konstrukcije ter poševnih zateg so bila izvedena leta 1993 in 2016. Vzdrževalna dela so se po naročilu družbe, ki upravlja z italijanskimi avtocestami, Autostrade per l'Italia, sicer izvajala tudi v času nesreče.

Viadukt Morandi, ki je bil odprt leta 1967, je po navedbah Pipenbaherja eden izmed prvih mostov s poševnimi zategami. Podoben most z dolžino 8,7 kilometra so leta 1962 odprli preko jezera Maracaibo v Venezueli. Na vprašanje, ali bi lahko do podobne nesreče, kot se je zgodila danes v Genovi, prišlo tudi v Sloveniji, je odgovoril, da v državi nimamo podobnih objektov. Poleg tega so po njegovi oceni sodobni avtocestni in ostali objekti v Sloveniji zgrajeni solidno ter je njihova stabilnost in nosilnost zagotovljeni. Poudaril je sicer, da »danes ne gradimo več 'rimskih mostov', od katerih nekateri (npr. Pont du Gard v Franciji), trajajo tudi že preko 2000 let«. Življenjska doba sodobnih mostov je po njegovih navedbah ob ustreznem vzdrževanju med sto in 120 let.

Pipenbaher je sicer gradbeni inženir, ki je avtor in odgovorni projektant več kot 200 večjih mostov in viaduktov v in izven Evrope. Med drugim je sodeloval pri gradnji obeh viaduktov Peračica na avtocesti Ljubljana-Jesenice, več kot 2400 metrov dolgega mostu Pelješac na Hrvaškem in več kot kilometer dolgega največjega železniškega viadukta na hitri progi med Tel Avivom in Jeruzalemom v Izraelu.

Voditelji več evropskih držav Italiji in njenim državljanom izrazili sočutje in podporo

Nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila »sočutje prebivalcem Genove in vsem Italijanom«, je prek Twitterja sporočil njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert. Podobne so bile tudi besede predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, ki je v izjavi zapisal, da je »globoko užaloščen«. Sočutje je izrazil tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Ruski predsednik Vladimir Putin pa je svojemu italijanskemu kolegu Sergiu Mattarelli prenesel »iskreno sočutje in podporo vsem družinam in bližnjim žrtev«.

Minister za transport Danilo Toninelli je na twitterju zapisal, da se boji grozljive tragedije. Dodal je, da spremlja razvoj dogodkov in izrazil sožalje. Tudi notranji minister Matteo Salvini je sporočil, da spremlja razmere. Sožalje je prek twitterja izrazil francoski predsednik Emmanuel Macron. Dodal je, da je Francija pripravljena pomagati.

Minuli teden se je v Bologni zrušil del avtoceste, in sicer po seriji eksplozij, ki so sledile trčenju tovornjaka cisterne v druga vozila.

Genova zrušen viadukt promet ceste italija nbt