Med gradnjo Teš 6 zaradi sevanja v nevarnosti več delavcev?

BREŽICE – Gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) je vzela tudi davek v obliki zdravja delavcev. »Leto 2013 je bilo težavno, ker so imeli (ljubljansko podjetje Q Techna s podružnico v Krškem, op. a.) težak posel s Tešem,« se je na delovnem in socialnem sodišču v Brežicah spominjal inšpektor Uprave RS za varstvo pred sevanji Tomaž Šutej. »To je bil najzahtevnejši postopek v moji karieri. Edinkrat se je zgodilo, da je kdo prejel tako visoko sevanje,« je še povedal in imel seveda v mislih tožnika, Roka Železnika in Miha Beuca.

Takrat sta kot študenta pomagala pri gradnji Teš 6, in sicer v sklopu podjetja Q Techna. Razporejena sta bila na delovno mesto, kjer so opravljali radiografske posnetke zvarjenih cevi. S tem so preverjali kakovost zvarov. V nočni izmeni na 31. november 2013 pa se je zapletlo.

Vsak je imel na sebi dozimeter, to je napravo za merjenje sevanja, saj sta bila ob uporabi defektoskopa kratkotrajno izpostavljena sevanju. Iz te naprave gre kabel, ki se ga na koncu nameri proti zvarjeni cevi, da se jo fotografira. Po kablu iz radiografske naprave (defektoskopa) z radionuklidom selen z aktivnostjo 1,69 TBq (visokoaktivni vir sevanja) potuje obsevalna tabletka. Težava je nastala, ko jo je bilo treba po fotografiranju vrniti v napravo.

Defektoskopa namreč ni bilo mogoče zakleniti. »Stal sem sklonjen nad defektoskopom. Uporabljal sem ga od 15 do 20 sekund. Držal sem ga v roki, kar pomeni že približno pol minute. Potem sem šel do Roka, ki je ponovil zgodbo. Njegova operacija je trajala okoli dve ali tri minute,« je povedal Beuc in dodal, da je stal zraven sodelavca. Kabel sta tako poskušala razrahljati in ga stresala, saj se je moral radioaktivni del, kot je še danes prepričan Beuc, tik pred vstopom v napravo zaradi vibracij zatakniti. Takrat se fanta sploh nista zavedala, da sta bila, kot trdita v tožbi proti podjetju (vsak zahteva 31.000 evrov odškodnine), izpostavljena sevanju.

Nadrejene ubogali kot vojaki

Inšpektor je opozoril, da je Beuc po dogodku dajal »protislovne izjave«. Tako denimo v zvezi s količino sevanja, ki naj bi ga prejel v pršni koš, kot pri navedbah med rekonstrukcijo dogodka. Šutej je prepričan, da delo ni potekalo v skladu z dobro prakso, da so zaradi povečanega obsega dela delavci nadrejene »ubogali kot vojaki«, četudi so se pri tem znašli v nevarnosti.Ko je primer pod drobnogled vzel inšpektor Šutej, je ugotovil, da podjetje za svoje delavce ni skrbelo, kot bi moralo. Med oteževalne okoliščine je, kot ga je spomnil pooblaščenec tožnikov Dušan Medved, v odločbi za prekršek med drugim navedel, da so njihovi delavci v istem letu prejeli že večkrat presežene odmerke, da sta bila obseg dela in njegov časovni potek slabo načrtovana (oceno varstva izpostavljenih delavcev je bilo treba v enem letu revidirati kar štirikrat) in, kar je ključno, da so najzahtevnejša sevalna dela na gradbišču opravljali premalo izkušeni operaterji. Ti pa niso vedno upoštevali postopkov za varno delo. Zelo slabo so spremljali tudi dnevne odmerke, ki so jih prejeli posamezni delavci, a kot pravi Šutej, se je to po omenjenem izrednem dogodku spremenilo.

Že junija podoben dogodek

»Če ugotoviš, da je nekaj narobe z defektoskopom, moraš takoj obvestiti odgovorne,« je kot priča povedal tudi inšpektor iz Uprave RS za jedrsko varnost Zoran Petrovič. Strinjal se je z Adamom Molanom, pooblaščencem tožene stranke, da če bi tožnika takrat upoštevala proceduro, bi lahko prejela nižji odmerek sevanja.

»Oglobili ste pravno osebo, ker delavca nista upoštevala procedure?« ga je vprašal Molan, Petrovič pa mu je pritrdil. Dodal je, da so prepovedali tudi nadaljnjo uporabo omenjene naprave.

Sicer pa tako Šutej kot Petrovič nista znala nič več povedati o še enem pomembnem dejstvu, ki ga je med sojenjem omenil odvetnik Medved. V analizi izrednega dogodka pri izvajanju industrijske radiografije, ki jo je pripravila Uprava RS za jedrsko varnost, namreč piše, da je bila že pred kritičnim dogodkom dvakrat obveščena o delavcih s prekoračenimi odmerki sevanja. Uprava za varstvo pred sevanji je v prvem primeru ugotovila, da naj bi bil vzrok malomarnost pri delu (pozabljen dozimeter v bližini vira), v drugem, resnejšem, junija 2013, pa je bil vzrok prekoračitve enomesečnega odmerka zastoj vira sevanja v cevi.