Tiskane izdaje
Na prošnjo po vpogledu v predlog sanacijskega programa nas je Arso najprej preusmeril na Kemis. Direktor Emil Nanut je predstavil glavne faze sanacije, nekaj dni pozneje pa nam je Arso posredoval celoten dokument predloga sanacije, ki jo mora Kemis izvesti po metodologiji, določeni v uredbi o vrstah ukrepov za sanacijo okoljske škode.
Cilj: dobro kemijsko in biološke stanje
Predlog sanacijskega programa je kot pooblaščenec Kemisa izdelalo podjetje Ekosfera, predvideva pa triletno sanacijo, ki vključuje zgolj sanacijo rečnega muljnega sedimenta v Tojnici. Sanacija onesnaženih brežin ni predvidena, ker je bila na začetku junija izvedena obsežna odstranitev onesnažene zemljine neposredno pri iztoku gasilnih vod v potok. Če bo analiza vzorčenja tal, ki jo bodo izvajali avgusta in septembra, pokazala, da sanacija ni bila zadostna, bo pripravljena dopolnitev k temu predlogu programa sanacije, piše v poročilu. Direktor Nanut že zdaj ocenjuje, da brežine drugod niso bile obremenjene. »Ribe v Tojnici že plavajo, v nekaj letih pa bi vanjo lahko naselili tudi druge živali.«
Predvidoma oktobra 2020 bo sanacija zaključena, sledilo pa bo celovito vrednotenje njene učinkovitosti. Foto: Mavric Pivk/Delo
Sanacija Tojnice bo izvedena v treh fazah. Prva bo ob pozitivni odločbi Arsa potekala že avgusta, ko bodo iz Tojnice z vakumskim izsesavanjem odstranili onesnaženi muljni sediment. Izvedlo ga bo podjetje VGP Drava, dolžina vodotoka, kjer bodo sediment izsesavali, pa bo določena na podlagi rezultatov analiz mulja, vzorčenega 5. julija, ter rezultatov analiz Arsa in VGP Drava, piše v dokumentu. Dodatno bodo neposredno v rečno dno vbrizgali mikroorganizme, ki razgrajujejo onesnaževala. Druga možnost je ekoremediacija z rastlinami.
Ta bi potekala od septembra 2017 do junija 2018, vmes pa bodo učinkovitost sanacije spremljali z analizami kemijskih parametrov vode, sedimentov in fitoplanktona, fitobentosa, makrofitov, bentoških nevretenčarjev ter vrstne sestave in številčnosti rib. Po rezultatih analiz bo med februarjem in novembrom 2019 opravljena tretja, »kompenzacijska faza« sanacije, ki bo izvedena z vnosom rib in drugih razvojnih faz v Tojnico. Po njej bodo spet preverjali vrstno sestavo in številčnost rib.
Predvidoma oktobra 2020 bo sanacija zaključena, sledilo pa bo celovito vrednotenje njene učinkovitosti. Cilj sanacije sta »dobro kemijsko in biološko stanje vodotoka Tojnica, skladno s predpisi o stanju površinskih voda, in vsebnost onesnaževal v rečnih muljnih sedimentih pod nizozemskimi intervencijskimi vrednostmi,« navaja poročilo.
Nad onesnaženje tudi z zasaditvijo rastlin
Predlog sanacije ne vključuje ocene višine potrebnih sredstev za njeno izvedbo. Kemis je še ni podal, ker je odvisna od cen storitev, ki jih bodo zaračunali izvajalci posameznih faz sanacije, piše v poročilu. Nanut pojasnjuje, da so v pripravo sanacijskega programa poskušali vključiti več podjetij, vendar nobeno ni bilo pripravljeno sprejeti naloge v tako kratkem roku, kot so ga imeli na voljo za pripravo. So pa po njegovih besedah podjetja Kemisu obljubila pomoč, ko mu bo Arso poslal odločbo.
Med tistimi, ki so mu ponudili svoje storitve, je tudi Limnos, ki degradirano okolje v prvobitno stanje vzpostavlja z naravnimi sistemi, že omenjenimi ekoremediacijami. »Bil sem na pogovoru pri direktorju Kemisa, mu povedal, da znamo problem rešiti z naravnimi metodami, a je to bilo tudi vse,« pove lastnik Danijel Vrhovšek. Ekoremediacije vključujejo zasaditev rastlin, dreves, ureditev brežin in jezov, s katerimi se vzpostavijo tudi življenjski prostori za ribe. Z vzpostavitvijo ekosistemskega ravnotežja pa se povrne tudi samočistilna sposobnost potoka. To bi bilo mogoče v dveh do treh letih, se s časovnim načrtom predloga sanacije Tojnice strinja tudi Vrhovšek.
Zavarovalnica čaka na poročilo kriminalistov
Kmetje, ki se ukvarjajo z živinorejo in jih je zaradi požara v Kemisu prizadel ukrep prepovedi krmljenja živali s krmo, pridobljeno po 15. maju, medtem besnijo, ker jim zmanjkuje krme, zato morajo nekateri živali celo prodajati. »Prejšnji teden sem v kompostarno odpeljal šest ton krme, potem sem poslal odškodninski zahtevek na zavarovalnico Generali, a so mi pred dvema dnevoma sporočili, da z odškodnino ne bo nič, ker 'kolateralne škode niso dolžni plačati',« se huduje Franci Kovač, čigar kmetija z 22 glavami živine je od Kemisa oddaljena okoli 400 metrov zračne linije. »Nehal bom kmetovati, zelo sem razočaran. Zanima me, kje sta država in krma za živali. Zdaj jih krmim s slabšo hrano, samo da bi preživele.«
Foto: Mavric Pivk/Delo
Sogovornik je jezen tudi na kmetijsko-svetovalno službo, ki naj bi kmetom pri popisu trave prve košnje obljubljala nadomestno krmo, a je ni bilo od nikoder. Janez Draksler s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana takšne obljube zanika, kljub temu pa zagotavlja, da bodo vsem kmetom z območja prepovedi - na njem je 45 kmetij, pet pa je velikih živinorejskih - priskrbeli nadomestno krmo.
Opozarja tudi na napačno interpretacijo kmetov, da jim je zavarovalnica zavrnila odškodninske zahtevke, saj mnenje, ki jim ga je poslala, še ni dokončno.
To so potrdili tudi na sami zavarovalnici Generali. Do 21. julija so prejeli 16 odškodninskih zahtevkov nosilcev kmetijskih gospodarstev za povračilo škode. »Do zdaj o še nobenem od prejetih zahtevkov po vsebini nismo odločali, saj bi bila, ker kriminalistično-forenzična preiskava o vzrokih za požar še vedno poteka, vsaka odločitev prenagljena. Smo pa vse osebe, ki so že vložile zahtevke, obvestili o prejemu zahtevkov in vsebini zavarovalnega kritja ter jih seznanili, da jih bomo obravnavali takoj, ko bomo prejeli uradno poročilo o vzrokih požara,« je sporočila Tanja Bančič Oliveira iz zavarovalnice Generali.
Vsebina zabojnikov za biološke odpadke nevarnejša od prepovedane krme
Za krmo, ki je kmetje ne smejo uporabljati, je bila izdelana ocena odpadka, ki je pokazala, da je primerna za kompostiranje. V kompostarno Rosa na Stari Vrhniki so kmetje doslej pripeljali 46 ton krme. Kompostarna jo od njih prevzema brezplačno, stroške kompostiranja pa zaračunava komunalnemu podjetju Vrhnika, je povedal direktor Matjaž Rus. Na vprašanje, kje se bo lahko uporabil ta kompost, zagotavlja, da »s travo ni nič narobe. Marsikateri rjavi zabojnik za biološke odpadke v Ljubljani je bolj nevaren od vsebine teh bal.«
