Gregor Pompe: Svoboda antižaljivega diskurza

Prejšnji teden sva se z Malim vračala iz vrtca in v otroški naivnosti mi je hitro priznal, da je bil ta dan kaznovan. Seveda me je zanimalo, zakaj, in povedal mi je, da je prijateljčku v sporu rekel bumbar polulani. Pojasnil sem mu, da se tako ne govori – ne s prijatelji in tudi ne s tistimi, do katerih smo bolj brezbrižni – kar pomeni, da je bila tudi kazen povsem zaslužena. No, Mali ni bil povsem zadovoljen z odgovorom in je pripomnil: »Ampak oči, saj si mi ti zadnjič tudi rekel bumbar.« Hm, res je. Zagata. Rešil sem jo pač tako, da sem se postavil v vlogo avtoritete, ki si pač lahko brez kakšne resne utemeljitve privošči več, sem pač oče in ne sin.