Tiskane izdaje
Odziv bralcev na tematske zdravstvene strani spletnega portala Delo.si je bil tudi v letos izjemen. Z novinarskimi prispevki smo poskušali čimbolj celovito prispevati k védenju o najbolj priporočljivih in strokovno preverjenih prijemih za ohranjanje zdravja, o boleznih in možnostih za njihovo zdravljenje pri nas ter o aktualni in akutni problematiki s področja zdravja in zdravstva.
Najraje ste prebirali dobronamerne in kritične misli strokovnjakov z različnih področij, zgodbe posameznikov, zgodbe o vrhunskih dosežkih slovenske medicine in tudi zgodbe o sistemskih pomanjkljivostih in napakah, ki bi jih morali čimprej odpraviti.
1. mesto: Alternativno ubijanje
Foto: Shutterstock
Kirurg dr. Erik Brecelj opozarja, da pri nas temu, da nekoga namenoma shiraš do praga smrti samo zato, da mu lahko vzameš nekaj tisoč evrov, pravimo alternativno zdravljenje. Pred časom so namreč v njegovo ambulanto pripeljali bolnika, ki se je eno leto »alternativno zdravil«. Pogled nanj je bil grozljiv; bil je nepokreten, dobesedno kost in koža. Zbolel je za rakom, ki je v visokem odstotku ozdravljiv. Ni se hotel zdraviti z medicino, podprto z dokazi. »Sprejeli smo ga na oddelek, čeprav je njegovo kahektično stanje po vseh ubijajočih »terapijah« kazalo, da mu ne moremo več pomagati.«
2. mesto: Rak je predvsem bolezen duše
Foto: Uroš Hočevar/Delo
Dr. Beno Arnejčič. Psiholog, mojster nevrolingvističnega programiranja, večni raziskovalec človeških globin, optimist. Pa tudi terapevt, trenutno dela specializacijo iz hipnopsihoterapije. Kot predavatelj socialnih veščin na Univerzi na Primorskem živi svoje sanje, želi deliti znanje, učiti, ozaveščati, pomagati rakavim bolnikom in drugim, da najdejo pot iz travm, strahu, zasvojenosti. Kot pravi, vedno obstaja pot. Njegova je velikokrat dolga, gozdna ali prekrita z asfaltom, je namreč izkušen maratonec, ki je pretekel Berlin v treh urah in 14 minutah.
3. mesto: Zgodba o dnevu brez konca
Foto: Jure Eržen/Delo
Kirurg mlajše generacije dr. Gabrijel Fišer v zdravstvenem blogu opisuje enega svojih običajnih dni:» Ob peti uri zjutraj neusmiljeno zapoje budilka na nočni omarici. Zunaj je še skoraj tema, jaz pa se s tihimi in previdnimi koraki splazim iz spalnice. Malce sem omotičen od zgodnje budnice, pa vendar se mi uspe nekako spraviti do kopalnice, kjer si na hitro osvežim obraz z mrzlo vodo, nato pa še do kuhinje, kjer v par hlastajočih zajemih z žlico zbašem vase skodelo čokolešnika.«
4. mesto: Tiha ubijalka v vaši glavi
Foto: Stockphoto
Prav vsak imed nas gotovo pozna koga, ki je v mladih, srednjih ali pa tudi ne več tako zelo mladih letih izgubil življenje za posledicami razpoka anevrizme. Med pogovorom so vam povedali, da mu/ji je »počila žilica v glavi«. Pa pravzaprav veste, kaj to pomeni? Anevrizma je izboklina, ki nastane na razcepišču možganskih arterij, podobna je balončku, ki se polni s krvjo in lahko ob večjem naporu ali hudem stresu tudi poči. In tako v nekaj sekundah lahko popolnoma spremeni potek nadaljnjega življenja.
5. mesto: »Hiperaktivnost je možganska okvara«
Foto: Shutterstock
Znanstveniki z Univerzitetnega kliničnega centra Radboud na Nizozemskem so objavili doslej največjo analizo o povezavi med možgani in osebami, ki trpijo zaradi hiperaktivnosti. Raziskavo so objavili v strokovni reviji The Lancet Psychiatry. Raziskava je pokazala, da imajo ljudje z motnjo pomanjkanja pozornosti in motivacije (kratica ADHD) nekoliko manjše možgane. S tem, ko so odkrili strukturne razlike v možganih, ki naj bi kazale na njihov zapozneli razvoj, so zaključili, da gre pri motnji ADHD za možgansko okvaro, in ne le vedenjske težave.
6. mesto: Bolezen naše dobe
Foto: Shutterstock
Vsaka generacija je priča vzniku vsaj ene nove pomembne bolezni. Pred natanko 200 leti je James Parkinson v predmestju Londona opisal šest starejših bolnikov, upočasnjenih in tresočih; zdravil zanje ni bilo, nekaj malega so pri tej - po njemu poimenovani - bolezni pomagale pijavke. In pred stotimi leti je radovedni nemški zdravnik Alois Alzheimer z nejevero zrl v petdesetletno bolnico Auguste D., ki je bila tako pozabljiva, da se ni mogla spomniti svojega lastnega imena. Zdravil za to bolezen, demenco, ni bilo; nekaj malega, tako je verjel Alzheimer, pomaga knajpanje, ob nespečnosti ali nemiru pa šilce žganja.
7. mesto: Diana Terlević Dabić: Imela sem pacientko, ki je vztrajala, naj ji populim vse zdrave zobe
Foto: Blaž Samec/Delo
Rak ustne votline je bistveno usodnejši denimo od kožnega raka, zato se zdi skoraj neverjetno, da je splošno poznavanje obeh bolezni obratno sorazmerno z grožnjo, ki jo ena in druga pomenita za zdravje. Če raka ustne votline odkrijejo v zgodnji fazi, je možnost ozdravitve 90-odstotna, če bolezen odkrijejo prepozno, pa je možnost preživetja v petletnem obdobju le še polovična.
Da bi to preprečili, je treba ukrepati - pravočasno, preventivno in kurativno. Nujno je ozaveščanje tako strokovne kot splošne javnosti, so prepričani pri zdravniški zbornici, kjer je pred nekaj leti nastal uspešen projekt Pravočasni pregled ustne votline lahko reši življenje. Z doktorico dentalne medicine Diano Terlević Dabić, avtorico in gonilno silo projekta, ki ga bodo zobozdravniki letos ponovno izvedli, sva se pogovarjali o izzivih, ki jih v slovenski stomatologiji in celoviti skrbi za ustno zdravje slovenstva ne zmanjka.
8. mesto: Privilegirani ali razvrednoteni?
Foto: Shutterstock
»Zdravnik mora za samostojno delo končati šestletni študij in specializacijo, a zato to ni edini odgovoren in zahteven poklic,« opominja dr. Gabrijel Fišer. Že študentje medicine vedo, da stopajo na težko poklicno pot: dolgo šolanje, odgovornost in neposredno odločanje o življenju in smrti dajejo zdravniku že od nekdaj posebno mesto in veljavo. »Smo pa večinoma izbrali ta poklic prav zato, ker je težak; zdravniki smo zato, ker smo začutili notranji klic, da bomo opravljali poslanstvo tistega, ki pomaga bolnim, in ker smo začutili, da nam bo prav to osmislilo in izpolnilo življenje. Medicina nam je pomenila spodbudo za poglobljen študij in dražljaj za lačne mlade možgane.«
9. mesto: Odkrili novo metodo odkrivanja rakavih obolenj
Foto: Reuters
Ameriški in kitajski znanstveniki so odkrili novo metodo odkrivanja raka trebušne slinavke, ene izmed oblik raka z najvišjo stopnjo smrtnosti. Z novo metodo strokovnjaki za postavitev diagnoze potrebujejo manj kot kapljo krvi, primerna pa je tudi za odkrivanje drugih oblik rakavih obolenj. Metoda diagnosticiranja je hitra, poceni, primerna pa je tudi za odkrivanje drugih bolezni, ki se jih lahko zazna na podlagi vzorca krvi, trdijo v študiji, ki so jo objavili v ponedeljek v znanstveni reviji Nature Biomedical Engineering.
10. mesto: Odselite se od staršev in vam bo vse jasno
Foto: Shutterstock
Bralka Pika se je na Mileno Miklavčič obrnila temi besedami: »Imam sicer službo, a plača ni najboljša, s 1300 evri komaj pridem skozi mesec. Letos je šla mami v pokoj in včeraj zvečer mi je povedala, da bom morala za stroške (kurjava, elektrika, komunala, hrana) prispevati 200 evrov. Skoraj me je kap! Brata sta bila, dokler sta še živela doma, prav tako zaposlena, a nista nikoli nič prispevala. Z mami sva se sporekli, žal je tudi oči stopil na njeno stran.«
