Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Neža Mrevlje

Petek,
15. 6. 2018,
18.18

Osveženo pred

5 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

31

Natisni članek

Debeli rtič

Petek, 15. 6. 2018, 18.18

5 let, 10 mesecev

Počitniško naselje na Obali: nekoč vrvež, danes vse sameva

Neža Mrevlje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

31

Debeli rtič | Foto Ana Kovač

Foto: Ana Kovač

Leta 1985 je v Debelem rtiču republiški sekretariat za notranje zadeve v upravljanje dobil nekoliko manj kot 10 tisoč kvadratnih metrov površin s 24 bungalovi, namenjenimi oddihu. Počitniške zmogljivosti so ostale do danes, v desetletjih pa tako gostile različne javne uslužbence na oddihu, rekreaciji, usposabljanju ali rehabilitaciji po stresu.

Debeli rtič, rt na koncu slovenske obale ob italijanski meji, je v kolektivno zavest zapisan predvsem kot kraj različnih oblik oddihov ali revitalizacij – tam ima dopustniške bungalove ministrstvo za notranje zadeve in počitniške zmogljivosti ministrstvo za obrambo, svoje prostore pa tudi Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije, kjer že dobrih 60 let organizirajo otroške kolonije.

Naravne vrednote ob morju

Ta del slovenske obale zaznamujejo tudi številne naravne vrednote, zaščitene kot naravni spomeniki, med katerimi so sredozemski park, klif in rastišče metličja v zalivu sv. Jerneja do parka mladinskega zdravilišča z več kot štiri tisoč drevesi in grmovnicami. Prav tako pa ta predel z milim podnebjem pomemben tudi za morsko življenje.

Novice Beguncem namenjeno počitniško naselje na Obali sameva #video

Debeli rtič zaznamujejo številne naravne vrednote, zaščitene tudi kot naravni spomeniki. Ta del slovenske obale z milim podnebjem je pomemben tudi za morsko življenje.  | Foto: Ana Kovač Debeli rtič zaznamujejo številne naravne vrednote, zaščitene tudi kot naravni spomeniki. Ta del slovenske obale z milim podnebjem je pomemben tudi za morsko življenje. Foto: Ana Kovač

Policijski bungalovi

V preteklih desetletij pa se je na Debelem rtiču ustvarilo tudi veliko človeških spominov, med njimi tudi tisti, ki so nastajali v počitniških zmogljivostih ministrstva za notranje zadeve, njihova zgodba se je začela leta 1985.

To je bil namreč čas, ko so podpisali pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, kar je pomenilo brezplačno preneseno pravico iz takratnega Sklada stavbnih zemljišč Občine Koper SRS na Republiški sekretariat za notranje zadeve za parcelo v velikosti malo manj kot 10 tisoč kvadratnih metrih.

Na površini ob morju in objete z mediteranskim zelenjem so tako v državne roke na Debelem rtiču junija istega leta v upravljanje dali 24 bungalovov. Od takrat so se družbeni časi spremenili, počitniške zmogljivosti pa so ostale pod ministrstvom za notranje zadeve, čeprav trenutno samevajo.

Trendi Na Debelem rtiču občudujejo cvet, ki ga lahko čakamo tudi stoletje (foto)
Arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije: Debeli rtič

V Muzeju novejše zgodovine Slovenijo hranijo arhivske fotografije Debelega rtiča - otroškega okrevališča. Ob policijskem letovišču (arhivskih fotografij zanj v muzeju ne hranijo) je ta del obale povezan predvsem z otroškim zdraviliščem in počitniškimi kolonijami.

Zamisel o nastanku zdravilišča in letovišča za otroke na Debelem rtiču sega v leto 1955, kjer je s pomočjo prostovoljcev, ki imajo, kot to zapisujejo na svoji spletni strani, pomembno vlogo tudi še danes, je prvih 100 otrok tu letovalo 13. junija leta 1956. Ta datum pa danes velja za začetek Mladinskega zdravilišča na Debelem rtiču.

Tega so s pomočjo donacij in prostovoljnega dela postopoma dograjevali, vse do današnje podobe, medtem ko njegovo poslanstvo, skrb za zdravje in dobro počutje otrok z različnimi programi, ostaja vse od njegovih začetkov.


Debeli rtič, 1963.
 | Foto: Svetozar Guček, hrani: MNZS Debeli rtič, 1963. Foto: Svetozar Guček, hrani: MNZS
Debeli Rtič, 1963. | Foto: Edi Šelhaus, hrani: MNZS Debeli Rtič, 1963. Foto: Edi Šelhaus, hrani: MNZS
Debeli Rtič, 1963 | Foto: Edi Šelhaus, hrani: MNZS Foto: Edi Šelhaus, hrani: MNZS
Otroško okrevališče Debeli Rtič, junij 1966 | Foto: Svetozar Guček, hrani: MNZS Foto: Svetozar Guček, hrani: MNZS
Otroško okrevališče Debeli Rtič, junij 1966 | Foto: Svetozar Guček, hrani: MNZS Foto: Svetozar Guček, hrani: MNZS
Otroško zdravilišče Debeli Rtič, april 1967. | Foto: Svetozar Guček, hrani: MNZS Otroško zdravilišče Debeli Rtič, april 1967. Foto: Svetozar Guček, hrani: MNZS
Debeli Rtič, julij 1982 | Foto: Janez Pukšič, hrani: MNZS Foto: Janez Pukšič, hrani: MNZS

Od oddiha do rekreacije in rehabilitacije

Te so bile, kot pravijo pri državnem organu, namenjene oddihu, rekreaciji in vzdrževanju psihofizičnih sposobnosti javnih uslužbencev. Služile so tudi za izvajanje programom rehabilitacije po doživetih stresnih položajih, a tudi izpopolnjevanju in usposabljanju javnih uslužbencev MNZ, "izjemoma pa tudi za nastanitev javnih uslužbencev MNZ za krajši čas razporeditve oziroma napotitve na opravljanje dela in nalog zunaj kraja stalnega prebivališča in za protokolarne potrebe MNZ".

Policisti in njihovi družinski člani

Upravičenci do teh zmogljivosti pa so bili javni uslužbenci, upokojeni uslužbenci policije, ožji družinski člani policista, ki je pri opravljanju svojega dela izgubil življenje, družinski člani policista, ki mu je zaradi poškodbe, utrpele pri opravljanju dela, priznana invalidnost I. kategorije, ob prostih zmogljivostih pa tudi zaposleni v drugih organih državne uprave, lokalne skupnosti in drugi zunanji uporabniki.

Novice V Rdečem križu prepričani o ustreznem ukrepanju pri gradnji hotela na Debelem rtiču

Počitniški dom MNZ: leta 1985 je v Debelem rtiču pod takratni republiški sekretariat za notranje zadeve, danes ministrstvo za notranje zadeve, prišlo nekoliko manj kot 10 tisoč kvadratnih metrov površin s 24 bungalovi, namenjenimi oddihu, rekreaciji, usposabljanju, vzdrževanju psihofizične kondicije in rehabilitacije po stresu policistov in drugih zaposlenih na notranjem ministrstvu. | Foto: Ana Kovač Počitniški dom MNZ: leta 1985 je v Debelem rtiču pod takratni republiški sekretariat za notranje zadeve, danes ministrstvo za notranje zadeve, prišlo nekoliko manj kot 10 tisoč kvadratnih metrov površin s 24 bungalovi, namenjenimi oddihu, rekreaciji, usposabljanju, vzdrževanju psihofizične kondicije in rehabilitacije po stresu policistov in drugih zaposlenih na notranjem ministrstvu. Foto: Ana Kovač

Debeli rtič v številkah

V številkah, ki jih hranijo na ministrstvu za notranje zadeve, je uporaba počitniških zmogljivosti takšna: leta 2004 so imeli 18.978 prenočitev, leto pozneje 41 manj, leta 2006 skupno 21.401, leta 2009 23.534, leta 2012 pa na primer 5.991 in leta 2013 skupno 4.967 prenočitev.

Usposabljanja ob morju in otroške kolonije

Pred letom 2012 in deloma še v tem letu so na Debelem rtiču, kot pojasnjujejo na ministrstvu, izvajali tudi različna usposabljanja policistov. Do vključno z letom 2012 pa so počitniške zmogljivosti v juniju in septembru, saj je bil to čas, ko jih policija praviloma ni potrebovala tako intenzivno za svoja usposabljanja, namenjene šolam v naravi.

Osnovne šole, najmanj pet vsako leto, so tako najemale te prostore ob obali, kjer sta tudi zdaj zapuščena športno in otroško igrišče. Različni prostori, a so tako omogočali izvajanje različnih dopustniških programov.

Debeli rtič | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Slovensko-madžarsko sodelovanje na obali

Med letoma 2008 in 2011 pa je bilo na tem delu obale tudi mednarodno sodelovanje z madžarsko vlado, saj so sklenili dogovor med uradom madžarskega predsednika in slovensko policijo o vzajemni uporabi počitniških zmogljivosti.  

Za nastanitev beguncev

Zaradi vključitev počitniškega doma v Kontingentni načrt je s 1. junijem lani nekatere opremljene stavbe, premične objekte in zemljišča v primeru povečanih potreb po namestitvi prosilcev za azil v uporabo te sprejel Urad za oskrbo in integracijo migrantov. Zaradi tega se letoviška dejavnost in drugi opisani program v njem že drugo leto ne odvijajo, čeprav prosilci sicer za azil tam niso nastanjeni. Nazadnje so bili prostori oddihu namenjeni leta 2015, ko so našteli skupaj skoraj sedem tisoč prenočitev.

Ne spreglejte