Sedem let po glasbenem življenjepisu Ota Pestnerja (Ciganska kri) se zdaj s svojo biografsko monografijo lahko pohvali tudi Lado Leskovar, ki je letos praznoval petinsedemdesetletnico, obenem pa mineva 60 let od njegovih prvih nastopov. Vse to je v knjigo združil literat, glasbenik in kdobisivedel kaj še Matej Kranjc.
Leta 1964 je kot prvi slovenski moški predstavnik nastopil na znanem festivalu v Opatiji, že leto prej pa je za duet z Beti Jurkovič prejel nagrado občinstva na Slovenski popevki. Toda vse le ni bilo rožnato. V ljubljanski filharmoniji je zaradi povsem trivialnega zapleta vzniknila t. i. afera Leskovar, zaradi katere so pevca za nekaj časa načrtno izločili s programa ljubljanskega radia. Mladi Leskovar, ki je bil takrat najobetavnejši moški popevkarski glas, je bil deležen vse večje pozornosti, in v časih, ko izstopanje posameznikov ni bilo zaželeno, so ga s takšnimi potezami poskušali potisniti na stranski tir.
Sledilo je intenzivno desetletje v soju močnih žarometov; večkrat je nastopal v Sovjetski zvezi in drugod po vzhodni Evropi, izognil se ni niti osebnim dramam, porokam in ločitvam, ki so jih za tisti čas dokaj razvpito spremljali mediji.
V knjigi je med opisi otroštva in mladosti tudi politična dimenzija; navsezadnje so njegovega očeta, glasbenika, kapelnika domobranskega orkestra, nič krivega ubili v povojnih pobojih, kljub tej »hudi napaki« nove družbene ureditve pa Leskovar v nekdanjem socializmu še danes prepoznava »edino rešitev, da je iz zaostale kraljevske Jugoslavije nekaj nastalo...«
Zanimivo pa je, da je šele v začetku sedemdesetih izšla kompilacijska kaseta s preprostim naslovom Lado Leskovar, ki velja za njegov prvi daljši glasbeni zapis. Takrat se je preselil v Beograd in tam snemal v srbohrvaščini. V sedemdesetih se je spopadal z zasebnimi težavami, od druge ločitve in tretje poroke do dveh prometnih nesreč. Ogromno je nastopal v tujini ter redno obiskoval slovenske in jugoslovanske festivale, nato pa se je v osemdesetih vrnil. Prva zgoščenka Malokdaj se srečava s prerezom njegovega dela je izšla šele leta 1995 pri založbi Sraka, pozneje pa je že kot legenda slovenskega popevkarstva deloval v vlogi Unicefovega ambasadorja. Zdaj je na polico postavil še knjigo o sebi.
