Ko je skakalnica premajhna za Prevca

Planica – Peter Prevc v novi sezoni smučarskih skokov 2014/15 (še) ne pozna poraza v mednarodni konkurenci. Potem ko je pred tremi tedni v Kranju zanesljivo dobil preizkušnji za celinski pokal, je bil št. 1 tudi v kvalifikacijah za uvodno posamično tekmo velike nagrade Mednarodne smučarske zveze (FIS), ki se bo v Wisli danes začela ob 17. uri.

»Moje skakanje je na visoki ravni, na višji kot v enakem lanskem obdobju. Vem približno, na kaj moram paziti, tako da se mi kaj hujšega ne more zgoditi, zato grem lahko samozavestno v tekmo,« je 21-letni skakalec kranjskega Triglava razmišljal po zadnjem treningu v Planici in si od uvodne letošnje prireditve poletne različice svetovnega pokal zaželel predvsem skoke s čim manj napakami.

»Čeprav skačem bolje kot pred letom dni, pa je neznanka, kaj je v tem času naredila konkurenca. Ali je bolj napredovala od mene, ali manj, ali pa je ostala na istem? Zato si je pred prvo preizkušnjo vselej težko zastaviti rezultatske cilje, saj so lahko le-ti hitro prenizki ali previsoki. Moral bom ostati potrpežljiv in biti nadvse pozoren na pravilno tehnično izvedbo skokov. Ko namreč hodiš po bregu navzgor, ti lahko kdaj tudi spodrsne,« je pojasnil Prevc, čigar previdnost glede tekmecev je bila očitno povsem odveč.

V kvalifikacijah je namreč s skokom, dolgim 134,5 metra, pometel s konkurenco – drugouvrščenega Norvežana Andersa Fannemela (129,5 m) je ugnal za 6,8 točke, tretjeuvrščenega Poljaka Piotra Zylo (126 m) pa še za dve več – in tako naredil prvi korak h končnemu uspehu, saj se bodo ti dosežki upoštevali v seštevku tekme. Na njej bodo sicer od Slovencev nastopili še Matjaž Pungertar (20.), Tomaž Naglič (22.), Nejc Dežman (32.), Robert Kranjec (41.) in kljub padcu tudi Jurij Tepeš (46.).

Da zna Prevc na napravi Adama Malysza (HS-134) skočiti daleč, je pokazal že pozimi, ko ga je v uvodni seriji preizkušnje za svetovni pokal odneslo kar 140,5 metra daleč, še poldrugi meter dlje od rekorda naprave (Stefan Kraft 2013), vendar pa je po pristanku z obema rokama podrsal po snegu in posledično prejel nizke ocene za slog, zaradi katerih je v finalu napadel šele s 13. mesta. Kljub temu je v drugi seriji z najboljšim dosežkom dneva (132,5 m) pridobil osem mest, od nemškega zmagovalca Andreasa Wellingerja pa ga je kot petouvrščenega na koncu ločilo vsega 3,5 točke.

»Skakalnico dobro poznamo, saj na njej opravimo veliko skokov, že pred dobrim mesecem smo bili na njej tudi na pripravah. Ker je preizkušnja v poznopopoldanskem času, z vetrom ne bi smelo biti težav, čeprav se tam hitro kaj obrne in potem postane naprava premajhna, kar sem že doživel,« se je najboljši slovenski športnik leta 2013 (ter po zaslugi dveh kolajn na OI v Sočiju ter 3. mesta na SP v poletih v Harrachovu glavni kandidat za to priznanje tudi letos) spomnil svojega izjemnega januarskega »poleta«.

Na vprašanje, zakaj je po njegovem koristna velika nagrada FIS, je najprej odvrnil, da zato, ker razbije monotonost treningov. »Poleg tega je dobrodošla, da vidiš, kje si v primerjavi s tekmeci, da ugotoviš, ali so drugi odkrili in vpeljali kaj novega. Iz vsega tega lahko potem jeseni, ko se spet zakoplješ v delo, do zime izluščiš marsikaj koristnega,« je razložil in pristavil, da seveda v poletnih tekmah, ko ti gre dobro od nog, uživaš in se jih zlepa ne naveličaš. »Kadar ti pa ne gre, ti gre hitro vse na živce.« S trenerji so se že vnaprej dogovorili, da bo izpustil vse preizkušnje, na katere bo treba odpotovati z letalom, torej obe v Hakubi (23. in 24. 8.) ter v Almatiju (20. in 21. 9.). »Zato se bom septembra spet preselil v celinski pokal in lovil dodatno kvoto za Slovenijo, občasni preskoki na nižjo tekmovalno raven pa me ne motijo. Ravno nasprotno; ker je tam vse skupaj bolj sproščeno, si lahko takrat malo oddahnem, čeprav je treba sleherno tekmo vzeti resno,« je še poudaril »mož za posebne naloge« v naši reprezentanci – »zadolžen« za lovljenje kolajn in dodatne prenosne vstopnice za nastope v svetovnem pokalu.