Tiskane izdaje
Uroš Smiljić, osumljen kaznivih dejanj, povezanih s preskakovanjem čakalnih vrst, je še naprej zaposlen v ljubljanskem kliničnem centru. Na kako sporen način je tam dobil zaposlitev, govori revizijsko poročilo. Pripravila ga je služba za notranjo revizijo UKC.
Čeprav je revizijsko poročilo javni dokument, smo nanj čakali tri mesece. V službi za odnose z javnostmi so ponavljali, da ga bodo posredovali, ko ga bo obravnaval svet zavoda. Ta se je najprej seznanil s kratkim osnutkom poročila, prvega junija letos pa z zaključnim poročilom. Čeprav ga še do danes ni posebej obravnaval, smo poročilo prejeli. Dobili smo ga dan za tem, ko smo o »skrivanju« obvestili Tomaža Glažarja, predsednika sveta zavoda.
Previsoka plača
Kaj je tako vročega v poročilu, da so odlašali z njegovim razkritjem? Iz vsebine ni razvidno, kdo točno je naročil Smiljićevo zaposlitev, jasno pa je, da so se nekateri zelo trudili, da bi mu priskrbeli službo, zdaj pa odgovornost prelagajo drug na drugega.
Smiljića, sicer znanca zdaj že nekdanjega generalnega direktorja UKC Simona Vrhunca, so najprej zaposlili za določen čas enajstih dni, po zgolj dveh dneh pa delovno razmerje spremenili v tako za nedoločen čas. Potem ko je lani jeseni odjeknilo, da naj bi za plačilo urejal preskoke vrst pri nekaterih zdravnikih, in je bil zanj odrejen hišni pripor, so ga v kliničnem centru suspendirali. Januarja se je suspenz iztekel, a je šel na bolniški dopust. Ta še traja. Od 11. septembra bi glede na odločitev ZZZS sicer moral delati po štiri ure, vendar se je pritožil. Na delo se še ni vrnil. Po novem ne bo več delal v skladišču, temveč v računovodski službi – enoti za evidentiranje sredstev, ki sodi k področju za ekonomsko in finančno dejavnost UKC.
To prerazporeditev so morali izvesti, saj je Smiljić delal kot skladiščnik, plačan pa je bil kot finančno-računovodski delavec, torej za pet plačnih razredov više, tako da je dobival 165 evrov bruto več, kot bi prejemal kot skladiščnik. Zaradi neustreznih notranjih kontrol je neupravičeno prejemal tudi previsoko povračilo za prevoz na delo in z dela. Zaradi tega so ga že pozvali, naj za obdobje od 29. decembra 2014 do 14. oktobra 2016 vrne dobrih tisoč evrov, česar pa še ni storil, saj se je pritožil, češ da je kadrovski službi predal vse potrebne in prave podatke in da njegov namen ni bil ogoljufati delodajalca.
Nepotrebne izkušnje
Pojdimo po vrsti. Smiljić se je prijavil na razpis in bil med 107 kandidati izbran na delovno mesto finančno-računovodskega delavca v službi za popis sredstev. Delovne izkušnje za zasedbo delovnega mesta niso bile potrebne, pri čemer so v kadrovski službi pojasnili, da je bilo to v razpisu navedeno pomotoma.
Delovnega razmerja z njim niso sklenili, ker se je predčasno vrnil delavec, ki naj bi ga nadomeščal. Toda ker je že opravil zdravniški pregled in uvajalni seminar, so ga zaposlili na drugo delovno mesto, za nadomeščanje na oddelku obračuna plač, ki pa ni bilo prosto. Ksenija Ševerkar, takratna pomočnica direktorja za finančno-ekonomske zadeve, je svetu zavoda decembra lani pojasnila, da se nikoli ni spuščala v izbiro zaposlitev novih delavcev v posameznih oddelkih finančno-ekonomskega področja, ampak je to prepustila posameznim vodjem in njihovim sodelavcem. Tako je dobila iz kadrovske službe po navodilu vodje sektorja za kadrovske in pravne zadeve Darje Hrast v podpis tudi predlog, da namesto že dlje časa odsotne delavke zaposlijo Smiljića. Prepričana, da je izbor opravila računovodska služba, je dopis podpisala.
»Zdaj pa sem ugotovila, da v oddelku za obračun plač, niti vodja računovodske službe, nikoli niso izvedli izbire, po kateri bi Smiljić nadomestil dolgo odsotno delavko. Kljub temu da je bil izbor očitno opravljen v kadrovski službi, ta ni obvestila računovodske službe, da imajo novega sodelavca le za dva dni,« je v pismu predsedniku sveta zavoda zapisala Ševerkarjeva. V pismu ugotavlja še, da je bil očitno izrabljen tudi njen podpis, saj je prepričana, da je pripravljavec dopisa dobro vedel, da Smiljić ne bo opravljal dela na oddelku za obračun plač. Na tamkajšnje delovno mesto se ni nikoli javil, pač pa je v času, ko je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delo na oddelku obračuna plač, po navodilu Bojana Urana, pomočnika direktorja za nabavno dejavnost, začel delati v skladišču sanitete. Kdo točno ga je na to delovno mesto napotil že 29. decembra, in ne 31. decembra, ko je dobil novo pogodbo, revizorjem ni uspelo ugotoviti.
Izključujoče izjave
V poročilu o pravilnosti in zakonitosti postopka Smiljićeve zaposlitve piše, da je referentka v kadrovski službi Milena Kokalj od Darje Hrast dobila navodilo, da naj se zanj poišče prosto delovno mesto finančno-računovodskega delavca za določen čas za nadomeščanje bolniške in da ga morajo do konca leta zaposliti za nedoločen čas na mesto skladiščnika v nabavnem sektorju. Referentka ji je povedala, da ni nobenega prostega delovnega mesta in da je na daljšem bolniškem dopustu le delavka z obračuna plač, za katero pa že imajo nadomeščanje. Vodja sektorja je kljub temu odobrila dodatno zaposlitev, čeprav jo je referentka opozorila, da je tako zaposlovanje nezakonito in da za izvedbo postopka potrebuje še soglasje vodje računovodske službe. Dobila je odgovor, da za Smiljićevo zaposlitev na oddelku obračuna plač ne smejo izvedeti, ker bo šel takoj delat v nabavni sektor, in da se bo sama dogovorila s Ševerkarjevo.
Hrastova je revizorjem povedala, da se vsega v zvezi s Smiljićevo zaposlitvijo ne spomni, da pa ga osebno ne pozna in da zanj gotovo ni odobrila nobenega iskanja zaposlitve. Da so ga zaposlili za določen čas na že zasedeno delovno mesto, je izvedela šele od revizork, torej ob uvedbi revizije marca letos. Revizorki sta ji namreč povedali, da tudi referentka ni vedela, da je mesto že zasedeno, in iz tega je sklepala, da je ta nehote naredila napako. Vse do izbruha afere in preverjanja podatkov, vezanih na postopek zaposlitve, tudi ni bila seznanjena, da je bil Smiljić takoj napoten na delo v skladišče, ne pa v računovodsko službo, za kar je imel podpisano pogodbo.
Simuliran pravni posel
Na podlagi zbranih podatkov so revizorji sklenili, da ima Smiljićeva pogodba o zaposlitvi za določen čas znake simuliranega pravnega posla, ker je bila najverjetneje sklenjena z namenom sklenitve druge pogodbe, in sicer pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na delovno mesto skladiščnika. Zaposlitev za določen čas je bila namreč edina možnost, da so ga zaposlili za nedoločen čas še pred iztekom koledarskega leta brez javnega razpisa. Po letu in pol se je iz skladiščnika spet prelevil v finančno-računovodskega delavca. Dobil je višjo plačo in novo pogodbo o zaposlitvi v službi nabave medicinsko-vgradnih pripomočkov.
Bojan Uran je revizorjem pojasnil, da je vlogo za njegovo prerazporeditev v kadrovsko službo poslal na podlagi mnenja in ocene vodje skladišča sanitete in na podlagi analiz, ki jih je prejel od vodje službe nabave medicinsko-vgradnih pripomočkov. Revizorji so ugotovili, da v analizah obremenitve skladišča za nabavo medicinskih pripomočkov od leta 2010 do 2015, ki so bile Uranu poslane pred Smiljićevo zaposlitvijo in po odobreni zaposlitvi, ni bila izkazana potreba po zaposlitvi finančno-računovodskega delavca. Vodji službe nabave medicinsko-vgradnih pripomočkov in skladišča sanitete sta dejala, da nista podala predloga ali podpore za prerazporeditev. Prvi je dodal, da v skladišču ni bilo potrebe po finančniku in da bi njegovo zaposlitev predlagal sam, če bi ga potrebovali.
Kljub prerazporeditvi je Smiljić ostal na delu v skladišču sanitete, zato revizorji sklenejo, da je bila komunikacija med zaposlenimi zelo pomanjkljiva oziroma je ni bilo.
Smiljić je torej do redne službe v UKC prišel na nenavaden način in je tam, kljub aferi zaradi preskakovanja čakalnih vrst, katere glavni akter je bil, še vedno zaposlen.
Naj potegnemo vzporednico. V afero sta se ujela tudi nekdanji direktor uprave za policijske specialnosti Robert Sušanj in vodja pilotov letalske enote policije Damjan Bregar, ki pa sta zaradi tega novembra lani prejela izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Njuni pritožbi je kadrovska komisija vlade januarja zavrnila kot neutemeljeni. Sušanj je sprožil sodni spor, zadevo so na delovnem in socialnem sodišču obravnavali v petek.
Glede Smiljićevega ravnanja so v UKC pred časom izrazili upanje, da bodo ustrezne službe kliničnega centra čim prej lahko relevantno in predvsem dokazljivo ugotovile kršenje delovnopravne zakonodaje in bo nemudoma izpeljan postopek odpovedi delovnega razmerja: »V UKC ne želimo izpeljati postopkov, pri katerih obstaja veliko tveganje, da v pravni presoji sodišča zadeva pade in bi bili delavca dolžni sprejeti nazaj na delo.« Na policiji so to pravno presojo pač tvegali.
Kazenski postopek proti Smiljiću je trenutno v sodni preiskavi. Njegov odvetnik Peter Žnidaršič je povedal, da je bil po njemu dosegljivih informacijah spis zaradi nekaterih dokazov, ki so jih v preiskavi predlagali soobdolženi oziroma njihovi zagovorniki, nazadnje v postopku odločanja na zunajobravnavnem senatu ljubljanskega okrožnega sodišča. »V skladu z veljavnimi predpisi je namreč preiskovalna sodnica, ki se z dokaznimi predlogi ni strinjala, prepustila odločitev zunajobravnavnemu senatu. Ali je ta že odločal o predlogih, ni znano. Po neuradnih informacijah je preiskava končana, razen če ne bo senat odločil, da je treba izvesti tudi katerega od dokazov, ki jih je predlagala obramba,« je pojasnil Žnidaršič.
