Upravno sodišče proti daljšemu pomolu Luke Koper
Luka Koper še nekaj časa ne bo mogla začeti svoje najpomembnejše in strateške naložbe - podaljšanja kontejnerskega pomola, za katero si prizadeva že vsaj tri leta.
Odpri galerijo
Luka Koper je načrtovala 235-milijonsko investicijo v no v pomol. FOTO: Jože Suhadolnik
Koper - Upravno sodišče v Novi Gorici je namreč ugodilo pritožbi Mestne občine Koper, ki je že lani sprožila tožbo proti Ministrstvu za okolje in prostor zaradi izdanega okoljevarstvenega soglasja s strani Agencije RS za okolje.
Upravno sodišče je odločbo o okoljevarstvenem soglasju odpravilo in zahtevalo, da mora ARSO ponovno odločati o tem soglasju in upoštevati oziroma ustrezno odgovoriti na ugovor, ki ga je podala koprska občina v tožbi ter izdati novo odločbo. Koliko časa bo ARSO potreboval za novo odločbo, ni jasno. V Luki Koper so prepričani, da bi se to lahko zgodilo v nekaj mesecih, dosedanja počasnost pa kaže, da bo takšna odločitev sodišča za dalj časa zaustavila eno temeljnih strateških usmeritev slovenskega pristanišča.
Poglavitna pripomba MO Koper je bila usmerjena v prevelik hrup, ki prihaja iz pristanišča in moti bližnje Koprčane. Tako hrup zaradi delujočih generatorjev ladij, kot hrup zaradi pretovora. Moteč pa naj bi bil tudi hrup z gradbišča zaradi zabijanja 1053 pilotov v morje, kar bi trajalo kar 263 dni. Moteči pa so tudi drugi negativni vplivi pristanišča na okolje in bližnje mesto.
Luka Koper je za celoten projekt prvega pomola načrtovala investicijo v višini 235 milijonov evrov. Samo podaljšanje pomola za približno 100 metrov bi zahtevalo približno polovico ali še manj naložbenih sredstev. Podaljšanje prvega pomola je ključnega pomena, če želi pristanišče ohraniti primat pri pretovoru kontejnerjev na Jadranu. Lani so pretovorili 912.000 kontejnerjev in bili daleč pred Trstom ter Benetkami. Toda sedanje zmogljivosti pomola so vse bližje maksimalni številki, kar pomeni, da se bo rast pretovora brez podaljšanja pomola v naslednjih letih najprej upočasnila, potem pa ustavila. Vprašanje je tudi, koliko nepovratnih evropskih sredstev bo zaradi zamude projekta izgubila Luka.
Lastniki Luke Koper so med razlogi za lansko zamenjavo uprave naštevali tudi nesposobnost uprave, da se o tem problemu ustrezno dogovori s koprskim županom Borisom Popovičem, toda sedanje vodstvo na tem področju v petih mesecih prav tako ni doseglo napredka.
Upravno sodišče je odločbo o okoljevarstvenem soglasju odpravilo in zahtevalo, da mora ARSO ponovno odločati o tem soglasju in upoštevati oziroma ustrezno odgovoriti na ugovor, ki ga je podala koprska občina v tožbi ter izdati novo odločbo. Koliko časa bo ARSO potreboval za novo odločbo, ni jasno. V Luki Koper so prepričani, da bi se to lahko zgodilo v nekaj mesecih, dosedanja počasnost pa kaže, da bo takšna odločitev sodišča za dalj časa zaustavila eno temeljnih strateških usmeritev slovenskega pristanišča.
Poglavitna pripomba MO Koper je bila usmerjena v prevelik hrup, ki prihaja iz pristanišča in moti bližnje Koprčane. Tako hrup zaradi delujočih generatorjev ladij, kot hrup zaradi pretovora. Moteč pa naj bi bil tudi hrup z gradbišča zaradi zabijanja 1053 pilotov v morje, kar bi trajalo kar 263 dni. Moteči pa so tudi drugi negativni vplivi pristanišča na okolje in bližnje mesto.
Pomol na robu zmogljivosti
Luka Koper je za celoten projekt prvega pomola načrtovala investicijo v višini 235 milijonov evrov. Samo podaljšanje pomola za približno 100 metrov bi zahtevalo približno polovico ali še manj naložbenih sredstev. Podaljšanje prvega pomola je ključnega pomena, če želi pristanišče ohraniti primat pri pretovoru kontejnerjev na Jadranu. Lani so pretovorili 912.000 kontejnerjev in bili daleč pred Trstom ter Benetkami. Toda sedanje zmogljivosti pomola so vse bližje maksimalni številki, kar pomeni, da se bo rast pretovora brez podaljšanja pomola v naslednjih letih najprej upočasnila, potem pa ustavila. Vprašanje je tudi, koliko nepovratnih evropskih sredstev bo zaradi zamude projekta izgubila Luka.
Lastniki Luke Koper so med razlogi za lansko zamenjavo uprave naštevali tudi nesposobnost uprave, da se o tem problemu ustrezno dogovori s koprskim županom Borisom Popovičem, toda sedanje vodstvo na tem področju v petih mesecih prav tako ni doseglo napredka.
