Pred rubežem je že kupil vrv, da se obesi

BREŽICE – Na Gubčevi ulici 22 v Brežicah v t. i. vojaškem stanovanju živi 65-letni Ivan Plečko. Stanovanje je hladno, saj ima radiator po navadi zaprt, da si ne bi delal nepotrebnih stroškov. Teh je že tako preveč. Najemnina stanovanja znaša 185 evrov, če prištejemo še stroške elektrike, komunale ter druge življenjske stroške, ti presežejo njegove prihodke. Njegova hrvaška pokojnina – 35 let je delal v zagrebški Ini –, zdaj znaša 1280 kun, to je 230 evrov. Zaradi nizke penzije dobi še 135 evrov dodatka. Občina mu je subvencionirala stanarino, center za socialno delo mu enkrat na leto primakne denarno socialno pomoč. Hrano in druge stvari občasno dobi na Karitasu in Rdečem križu. Kljub temu so stroški skoraj 70 kvadratnih metrov velikega stanovanja preveliki, da bi poravnal vse obveznosti. Enkrat so mu že odklopili elektriko, zato je to začel poravnavati redno, ni pa redno plačeval najemnine. »Ko sem imel denar, sem plačal en del, pa spet drugič nekaj,« pripoveduje razgledan in bister možakar, ki pa se najraje drži sam zase in nekoliko spominja na puščavnika. S plačevanjem najemnine na obroke pa ni zadovoljno ministrstvo za obrambo, ki je lastnik stanovanja. Sprožilo je postopek in Plečko mora stanovanje izprazniti. Če ga ne bo, bo prostore izpraznila država sama, na njegove stroške, kakopak.

Noče v manjše stanovanje

Plečko se je iz Zagreba v brežiško stanovanje preselil pred 35 leti, ko sta z ženo začela spletati družinsko gnezdo. Pozneje se je ločil, sin se je odselil in tako je ostal sam v 70 kvadratnih metrov velikem stanovanju, ki pa ga za nič na svetu ne bi zapustil. O manjšem stanovanju, cenejši sobi ali bivanju v domu upokojencev, kar so predlagali na Centru za socialno delo v Brežicah, noče niti slišati in vse predloge odločno odklanja. Na brežiškem centru so namreč seznanjeni z nezavidljivo situacijo, v kateri se je znašel, in kot pravijo, se ta problem v presledkih ponavlja že od leta 2013. »Najprej moramo pridobiti čisto realne možnosti, kam bi se lahko namestil, če oz. ko bo deložiran,« pravi Irena Klemenčič s centra za socialno delo. Upoštevajoč Plečkove dolgove, teh je po besedah Klemenčičeve za več kot 1700 evrov, kot jih sam priznava, upoštevajoč njegove prejemke, redne stroške ter odločitev sodišča, deložaciji skorajda ne bo mogoče uiti.

Tako so odločeni tudi na ministrstvu za obrambo. Dolžnika so večkrat pozivali k plačilu in opozarjali na posledice, zdaj pa je višje sodišče razsodilo, da so izpolnjeni pogoji za odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov neplačevanja najemnine in obratovalnih stroškov. Po oceni sodišča bi si lahko dolžnik v času izselitvenega roka uredil preselitev v drugo primerno bivalno enoto, saj je bilo ugotovljeno, da je stanovanje, v katerem biva sam, zanj stroškovno preveliko. S sodbo mu je bil tudi podaljšan izselitveni rok na 90 dni. Država je Plečka pozvala k izselitvi iz stanovanja, vendar ga ni želel izprazniti, prav tako se ni želel preseliti v primernejše stanovanje. »Njegova želja je ostati prav v tem stanovanju, ki ga trenutno nezakonito zaseda,« pravijo na ministrstvu. Zavedajo se, da stranke ob deložaciji doživljajo duševno stisko in stres, kar pa ni opravičen razlog za odlog izvršbe oz. zavlačevanja postopka, in dodajajo, da sta bili Plečku zagotovljeni pomoč posebne skupine za pomoč ljudem v duševni stiski in ustrezna zdravstvena obravnava. Ocenjujejo, da je imel dolžnik od pravnomočno zaključene sodbe tako ustrezno zdravstveno oskrbo kot tudi možnost prostovoljne preselitve v drugo ponujeno mu bivalno enoto.

Sodba je pravnomočna in jo bodo realizirali, bodisi s prostovoljno bodisi s prisilno izselitvijo, pojasnjujejo na ministrstvu. Plečko po besedah ministrstva za najemnino dolguje 2748 evrov, 4300 je obratovalnih stroškov, v tem dolgu pa niso zajeti stroški postopkov izterjave dolga na sodišču niti zamudne obresti.

Nove najemne pogodbe s Plečkom ne bodo sklepali, saj za to nimajo pravne podlage, poleg tega to tudi ni smiselno, saj je očitno to stanovanje zanj stroškovno preveč obremenjujoče. »Ker se Plečko ni bil pripravljen preseliti v cenovno ugodnejšo bivalno enoto in vztraja pri bivanju v tem stanovanju, bi morebiten začasen odlog prisilne izpraznitve kalvarijo prisilne izpraznitve le preložili za določen čas, ne bi pa prispeval k dokončni rešitvi,« dodajajo na ministrstvu.

Obesil se bom

»Jaz nimam več živcev za vse to, obravnavajo me, kot da sem največji kriminalec, in s tem ne morem živeti. Obesil se bom ali pa zažgal na Trgu izgnancev v Brežicah, da bodo vsi videli,« je nesrečen Plečko. Da z obešanjem misli dokaj resno, kaže nakup vrvi, gre za »multi purpose utility rope«. Plečko pokaže na balkon, kjer naj bi dočakal smrtno uro. Iz stanovanja, v katerem je preživel več kot pol življenja, ne bo odšel, zatrjuje. Samo mrtev.

Že lani je razmišljal, da bi zaradi podobnih težav končal svoje življenje, to je oznanil tudi policistom in pristojnim na občini. Na koledarju je označil datum svoje smrti, a so ga zaradi ogrožanja lastnega življenja odpeljali v psihiatrično bolnišnico v Ljubljani, kjer je ostal več kot eno leto. »Življenje zame nima več nobenega smisla, vsak dan razmišljam o smrti.« Po pomoč se je obrnil na različne naslove, predvsem na Hrvaško, od koder je dobil sporočilo, da bi poskrbeli zanj, če bi bil njihov državljan. Ker pa ni, naj stvari ureja v Sloveniji. Ta pa zanj nima posluha, je prepričan Plečko, ki bi bil tudi pokopan rad na Hrvaškem. V zvezi s tem je že uredil posmrtno pomoč, plačeval je članarino, da mu bodo zagotovili brezplačen pokop v Zagrebu.

Edini svetli lučki v njegovem življenju sta pet- in osemletna vnukinja, ki ju občasno obišče. Mogoče bo zaradi njiju vendarle prenehal razmišljati o smrti in sprejel manjše stanovanje, v katerem bo lahko dostojno živel, brez bojazni, da bi mu za vrat dihali izvršitelji.