Latok I, 7145 metrov visoki vrh v osrednjem Karakorumu, slovi po skrajni tehnični zahtevnosti. Konec letošnjega junija so iz njegove severne stene reševali člane južnokorejske odprave, mesec dni pozneje se je tam smrtno ponesrečil ruski alpinist Sergej Glazunov, njegovega soplezalca Aleksandra Gukova pa so iz stene v dramatični helikopterski akciji rešili hrabri pakistanski oficirji. Poleg še ene tričlanske ruske odprave je z vzponom v severni steni poskušala tudi slovensko-britanska odprava Choktoi 2018 z vodjo Alešem Česnom in soplezalcema Luko Stražarjem in Tomom Livingstonom. Po severnem razu so nameravali preplezati novo smer oziroma, kot je povedal Česen ob odhodu v Pakistan, z ledenika Choktoi najti najlažji prehod na vrh.
V preteklih 40 letih se je z Latokom neuspešno spopadlo 25 alpinističnih odprav, Česnu, Stražarju in Livingstonu pa je končno uspelo: 9. avgusta so po petih dneh plezanja v prvenstveni, 2400 metrov dolgi smeri stopili na vrh gore. To je šele druga odprava, ki je osvojila vrh Latoka I, davnega leta 1979 ga je kot prva, sicer preko južne stene, preplezala japonska odprava. Iz Pakistana je Česen v telefonskem pogovoru s predstavniki PZS, ki je sofinancirala odpravo, opisal potek vzpona. Naveza je konec julija opravila dva aklimatizacijska vzpona na okoliške vrhove, potem pa je morala zaradi slabega vremena dva tedna čakati v baznem taboru. »Petega avgusta smo sredi noči vstopili v severni raz in do višine 6500 metrov plezali v tem območju, nato pa zavili desno proti sedlu med Latokom I in Latokom II,« je povedal Aleš Česen. »Peti dan plezanja smo dosegli vrh Latoka I. V nadaljnjih dveh dneh napornega, nočnega sestopanja smo dosegli vznožje gore.«
Luka Stražar je povedal, da je večina plezanja potekala v strmem ledu in snegu, ki so ga prekinjale krajše skalne pregrade. »Glavna težava so bili dolžina smeri, nepregledni prehodi in odločitve, kako vse skupaj povezati v varno celoto,« je dejal Luka Stražar in dodal, da snežne razmere v steni niso bile idealne. Prvenstveno smer so poimenovali Česen-Livingstone-Stražar, njeno težavnost pa so ocenili z ED+, povišano najvišjo stopnjo francoske šeststopenjske lestvice.
Izbrali najvarnejšo in najbolj logično linijo
Pred vzponom so intenzivno preučili številne smeri plazov in podirajočih se ledeniških odlomov in si zato v zgornjem delu stene kot najhitrejšo in najvarnejšo začrtali linijo v desno proti zahodnemu sedlu. Kot sta še povedala slovenska alpinista, so zato tudi pri sestopu natančno sledili tehnično sicer zahtevnejši smeri vzpona, ki je uspel zaradi kombinacije več dejavnikov, med njimi vrhunske pripravljenosti, bogastva izkušenj in občutka za iskanje najboljše smeri v labirintu snežnih žlebov, velikanskih snežnih gob in skalnih pregrad. »Vključiti je bilo treba precej taktičnega razmišljanja, v katerem delu dneva je treba preplezati določen del stene. Veliko smo plezali ponoči, to pa je otežilo orientacijsko komponento vzpona. Na koncu smo seveda morali imeti tudi nekaj sreče z razmerami in predvsem z vremenom,« sta še povedala slovenska alpinista.
Leta 2015 sta po severnem razu poskusila preplezati na vrh Latoka I tudi alpinista Luka Lindič in Luka Krajnc, a sta zaradi obilnega sneženja odnehala na višini približno 6200 metrov. Tudi Luki Lindiču, ki je pred dvema letoma skupaj s Česnom preplezal na vrh zelo zahtevnega Gasherbruma IV (7925 metrov), se je pri poskusu vzpona na Latok I smer, ki so jo preplezali Česen, Stražar in Livingstone, zdela najbolj logična. »Ta vzpon je idealna slika alpinizma, ko je treba v nepreplezanem ostenju pomisliti s svojo glavo in poiskati najbolj logično linijo.«
Uspešen vzpon na Latok in možje, ki so se v zadnjih letih spopadali z njim, zagotavljajo vrhunsko prihodnost slovenskega alpinizma. Stražar je prestižni zlati cepin prejel leta 2012 skupaj z Nejcem Marčičem za smer Sanjači zlatih jam na K7 West (6615 metrov). Česen in Lindič sta ga prejela čez tri leta za vzpon v severni steni Hagšuja (6657 metrov), ki sta ga opravila skupaj z Markom Prezljem. Kot so zapisali v več alpinističnih revijah, se bo na seznamu za to priznanje znašel tudi zgodovinski vzpon slovensko-britanske naveze.
