Kitajska je danes zavrnila navedbe, da v internaciji zadržuje okoli milijon pripadnikov ujgurske večinoma muslimanske manjšine, še toliko pa da jih je na prisilni prevzgoji. Da ima o tem verodostojne podatke, je v petek v odboru za odpravo rasne diskriminacije pri svetu OZN za človekove pravice spregovorila njegova članica Gay McDougall med obravnavo poročila o razmerah na področju človekovih pravic na Kitajskem.
Na njene navedbe so se prvi odzvali kitajski državni mediji, med njimi Global Times. Ta je v današnjem uredniškem komentarju vzel v bran ukrepe oblasti v zahodni provinci Xinjiang, kjer je skoraj polovica prebivalcev Ujgurov, gre za turško ljudstvo, ki živi v vzhodni in osrednji Aziji. Največ jih je prav na Kitajskem, okoli deset milijonov, sicer pa so njihove skupnosti z nekaj deset tisoč pripadniki še v Kazahstanu, Kirgiziji in Uzbekistanu, manjše pa v Afganistanu, Pakistanu in Turčiji. Po religijski pripadnosti so večinoma suniti, govorijo pa svoj, ujgurski jezik. Na Kitajskem so od šestega stoletja začeli prevzemati budizem, a v zanemarljivih številkah. Časnik v uvodniku trdi, da je bila provinca Xinjiang po zaslugi »močnega vodstva kitajske komunistične partije Xi rešena z roba množičnih nemirov« ter da se je izognila grožnji, da postane »kitajska Sirija ali kitajska Libija«. Zahodne države in medije je obsodil, da ukrepe proti islamskim skrajnežem prikazujejo v negativni luči in si prizadevajo očrniti kitajske oblasti.
Prevzgoja poteka
Uradni Peking navedb o množični internaciji Ujgurov še ni komentiral. Se je pa danes oglasil Hu Lianhe, namestnik direktorja posebne agencije kitajske komunistične stranke, ki skrbi za povezavo te z nepartijsko elito ter tudi manjšinami doma in s kitajsko diasporo po svetu. V omenjenem odboru OZN za odpravo rasne diskriminacije je dejal, da so navedbe o milijonu interniranih Ujgurov povsem neresnične ter dodal, da, ko gre za vero, Xinjiang državljanom zagotavlja svobodo izražanja in varuje normalne verske dejavnosti. »Zapeljanim v verski ekstremizem pa pomagamo s premestitvami in ponovnim izobraževanjem,« je še dejal Hu. McDougallova mu je odgovorila z ugotovitvijo, da samo zagotavljanje, da Kitajska ne krši pravic manjšine, ne dokazuje ničesar ter da bo moral Peking bolje pojasniti, kaj se dogaja v Xinjiangu. »Opazila sem, da niste ravno zanikali prevzgojnih in indoktrinacijskih programov,« ga je izzvala in želela slišati njegove podatke o tem, koliko ljudi so s temi programi zajeli. Dobila je zgolj odgovor, da so tarča kitajskih oblasti »skrajneži in teroristi« in ne neka določena etnična skupina – ali da bi celo šlo za poskus deislamizacije regije.
Poročila o internacijskih in prevzgojnih taboriščih prihajajo iz več virov. Med njimi je Chinese Human Rights Defenders, krovna organizacija zagovornikov človekovih pravic Kitajcev doma in po svetu, ki navaja, da je v Xinjiangu z dobrimi 23 milijoni prebivalcev 21 odstotkov vseh aretacij v državi, ki jih ima že skoraj poldrugo milijardo. McDougallova, 71-letna ameriška odvetnica z bogatimi izkušnjami obrambe političnih zapornikov po svetu, še zlasti na jugu Afrike za časa apartheida, je prepričana, da na Kitajskem Ujgure in druge muslimane obravnavajo kot »sovražnike države« zgolj na temelju njihove verske pripadnosti. Po njenih podatkih je v zadnjem času v priporu pristalo tudi več kot sto ujgurskih študentov, ker so se vrnili z univerz islamskih držav, kakršni sta Turčija in Egipt.
