Osnutek koalicijske pogodbe, ki jo je Miro Cerar poslal morebitnim vladnim strankam, je za NSi nesprejemljiv, smo izvedeli neuradno. V stranki Alenke Bratušek (ZaAB) neuradno pravijo, da v koalicijo s SMC ne bodo več silili. To pa pomeni, da Cerar za zdaj lahko resno računa le na sodelovanje z Desusom Karla Erjavca, saj so tudi v SD Dejana Židana še vedno neodločeni. V primeru, da bi se SD vendarle odločila vstopiti v vlado, bi Cerar skupaj z Erjavcem imel v državnem zboru 52 poslanskih glasov.
Cerar se bo sicer danes še enkrat posamezno pogajal z vsemi parlamentarnimi strankami, razen z SDS. Predvidoma prihodnji teden pa bodo sledili skupni pogovori. Na te naj bi bile povabljene le tiste stranke, za katere bodo v SMC menili, da se lahko programsko in kadrovsko uskladijo.
Medtem pa je že bolj ali manj jasno, da bo sedež predsednika državnega zbora na petkovi ustanovni seji dobila stranka Desus. To mesto po nenapisanem pravilu namreč pripada drugi največji koalicijski stranki.
Kaj je zmotilo NSi? Kot pravijo naši sogovorniki, v osnutku koalicijske pogodbe ni nikjer konkretno opisano, kako doseči večjo fleksibilnost trga dela, davčna reforma ni zabeležena, ni tudi reforme sodstva in sodnega sveta, konkretnih smernic pokojninske reforme, težavno pa je tudi napovedano nadaljevanje uvajanja nepremičninskega davka. V primeru zdravstvene reforme je menda nesprejemljiva tudi namera o povečevanju monopola ZZZS. "Če se zadeve ne bodo konkretizirale in povzele bistvo našega programa, gremo v opozicijo," pravi naš sogovornik. Predsednico stranke Ljudmilo Novak za odziv še nismo uspeli priklicati, so pa iz stranke sporočili, da bodo njihovi strokovni odbori dali "ustrezno mnenje".
Kaj se sliši v ZaAB? "V SMC so praktično povzeli naš program, tako da glede tega nesoglasij ni. So pa določene zamere zaradi ostre retorike v predvolilni kampanji in glede imenovanja evropskega komisarja," pravi vir. Bratuškova je sicer prejšnji teden po prvem uradnem srečanju s Cerarjem ocenila, da sta si programa ZaAB in SMC najbolj kompatibilna, čeprav se o programu tedaj "niso pogovarjali skoraj nič". Bratuškova sicer še vedno po tihem ostaja kandidatka za mesto evropske komisarke, čeprav sama na to mesto menda "ne računa več". Proti njeni kandidaturi je tudi Cerar. "Nič ne bomo forsirali, če Cerar meni, da imamo časa do septembra," še pravi naš sogovornik, ki se mu odhod v opozicijo ne bi zdel nič takšnega.
Kaj se kuha v SD? V stranki Dejana Židana se medtem po naših informacijah, čeprav te še vedno niso povsem enotne, bolj nagibajo k odhodu v vlado. Če se bo Židan skupaj z ožjim vodstvom odločil za odhod v vlado, pa bo to moralo potrditi tudi predsedstvo stranke. A prav glasovanje na 37-članskem predsedstvu, bi utegnilo pomeniti tveganje, da stranka na koncu vendarle ne bo šla v vlado. Nekateri v SD so namreč prepričani, da bi bilo bolje, če bi se stranka do naslednjih volitev "rehabilitirala" v opoziciji. Odziv SD še pričakujemo.