Ne glede na sprejeto strategijo pa bo po besedah Podbevška razvoj družbe v veliki meri odvisen od spremembe igralniške zakonodaje, ki jo pripravljajo na ministrstvu za finance. Čeprav imajo v Hitu veliko znanja o igralništvu, k pripravi sprememb zakonodaje niso bili povabljeni. Zato se že pojavlja bojazen, da se bo tudi tokratna zgodba razpletla kot tista pred leti, ko je spodletelo povezovanje Hita z ameriškim Harrah's Entertainment. Medtem ko so si megaigralniški projekt na Goriškem domislili v Hitu, se je pred leti vlada Janeza Janše z ameriško družbo nekaj mesecev sprva pogajala v osami. Takratni državni sekretar na ministrstvu za finance Andrej Šircelj je napovedoval spremembo igralniške zakonodaje, in sicer znižanje efektivne davčne stopnje s 33 odstotkov na 17,5 odstotka in odpravo omejitev, ki pravnim osebam dovoljuje največ 20-odstotni lastniški delež v družbah, ki se ukvarjajo z igrami na srečo. Toda ne eno ne drugo se ni zgodilo.

Če ne bo prišlo do znižanja efektivne davčne stopnje, Podbevšek ocenjuje, da so pred Hitom težavni časi. Še zlasti ker so v zadnjem času to storili v sosednji Avstriji in Italiji. V slednji davčna stopnja sicer ni enotno določena za vse igralnice. V Hitu so pojasnili, da so v Italiji od leta 2009 kot odziv na poglabljanje gospodarske krize davčno stopnjo postopoma zniževali. Tako se je Hitovemu ključnemu konkurentu, beneški igralnici Casino Venezia, davčna stopnja znižala s 50 na 25 odstotkov, pri čemer se lastniki sproti dogovarjajo za plačilo davkov glede na realizacijo. "To pomeni, da se bo davčna stopnja lahko še dodatno znižala," so opozorili v Hitu. Dodali so, da so nižji davki igralnicam omogočili večje investicije in več sredstev za marketing.

Tudi v Avstriji so se na začetku lanskega leta znižali davki. Medtem ko je do spremembe znašala od 40 do 45 odstotkov, po novem efektivna davčna stopnja znaša 30 odstotkov bruto realizacije, so dejali v Hitu. Na Hrvaškem pa efektivna davčna stopnja že vrsto let znaša 15 odstotkov. Za učinkovit razvoj igralništva bi morala efektivna davčna stopnja v Sloveniji znašati od 15 do 20 odstotkov, ocenjujejo v Hitu. Podbevšek je prepričan, da z obstoječimi igralniškimi davki država izčrpava pomembne lastne davčne vire. "Tudi za državo bi bila optimalna tista višina davka, s katero bi na srednji rok iztržila največ prihodkov," je dodal Podbevšek. Za predstavo: v Hitu so lani državi plačali 74 milijonov evrov raznih davščin. Od tega zneska je 24 milijonov evrov odpadlo na igralniške davke, 19 milijonov evrov so plačali za koncesnino, 31 milijonov evrov pa je bilo plačanih prispevkov iz naslova plač, so pojasnili v Hitu.

Sicer pa so na sredini seji nadzorniki soglašali, da predsednik uprave Drago Podobnik pri možnih strateških partnerjih preveri, ali obstaja interes za sodelovanje s Hitom. Že ko se je Podobnik minuli teden mudil v Las Vegasu, je nadzornike prosil za soglasje, da bi v igralniški meki preveril možnosti za sodelovanje s slovensko družbo pri privatizaciji Hita, vendar se predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu Karlo Korče in Sergej Čujec nista strinjala s tem, da se o tem odloča na korenspondenčni seji nadzornega sveta. Kot je znano, tako Korče kot Čujec Podobniku nista naklonjena. Na vprašanje, kdo vse bi bili lahko možni Hitovi strateški partnerji, so v družbi odgovorili, da prihajajo z vseh celin. O tem, kolikšen lastniški delež bi strateški partner v družbi lahko pridobil, pa v Hitu pravijo, da je še prenagljeno govoriti in brez pomena, saj ne vedo, kakšne bodo spremembe igralniške zakonodaje.