Brdo pri Kranju – Ob sedemdesetletnici statističnega urada je profesor Janez Stare za vidne dosežke s področja biostatistike in za analize statistike preživetja prejel najvišje Blejčevo priznanje, za odličnost poročanja s področja statistike pa je priznanje prejelo uredništvo Dela.
Tema letošnjega statističnega srečanja so bili mladi, ki so jim posvetili dve tematski okrogli mizi. Udeleženci so poskušali odgovoriti na vprašanja, s katerimi se soočajo mladi pri iskanju zaposlitve in težavnem ekonomskem osamosvajanju. Kot je povedala direktorica državnega statističnega urada (Surs) Genovefa Ružič, statistiki opažajo, da mladi, še posebno mladi moški, v primerjavi s prejšnjimi generacijami dlje časa ostajajo v skupnem gospodinjstvu s svojimi starši, zato revščina med njimi ni tako razširjena kot bi sicer bila. Podatki kažejo, da veliko mladih živi vsaj z enim od staršev, da bi na ta način lažje preživeli, pri čemer se vedno pozneje ekonomsko osamosvajajo in vse težje postajajo avtonomni.
Slovenci med najbolj izobraženimi Evropejci
Naslednji poveden statistični podatek je, da se v Sloveniji šola nadpovprečno veliko mladih: v srednjo šolo je vključenih več kot 90 odstotkov mladostnikov, kar nas uvršča v sam evropski vrh. Nadpovprečno veliko mladih študira na višjih in visokih šolah. Podatki razkrivajo, da ima Slovenija med vsemi članicami EU največji delež študentov med mlado populacijo. Leta 2000 je bil ta delež 23-odstoten, leta 2011 pa že 37-odstoten. Slovenci postajamo statistično eden najbolj izobraženih evropskih narodov, je v svojem govoru poudaril tudi predsednik Borut Pahor, ki je med drugim izpostavil pomen statistike. »Statistika ima velik pomen za razumevanje družbenih fenomenov in je hkrati v pomoč pri iskanju odgovorov na vprašanja, kaj ti fenomeni sprožajo. Statistika pomaga tistim, ki sprejemajo pomembne odločitve v družbi, da razumejo svet in ga spreminjajo na bolje,« je še dejal Pahor.
Podatka o starosti ob prvi zaposlitvi (še) ni
Največji problem mladih je vse težje zaposlovanje oziroma pozen vstop na trg dela. Ružičeva priznava, da podatka o povprečni starosti mladih ob prvi zaposlitvi nimajo, na kar so jih opozorili tudi predstavniki mladih. Ružičeva je obljubila, da bo to ena od prioritet, ki se je bodo lotili v prihodnje, saj se trudijo, da bi bili njihovi podatki čim bolj uporabni. Kot so poudarili na okrogli mizi z naslovom »Mladi o statistiki – statistika o mladih«, je brezposelnih že 25 odstotkov mladih, največji porast beležijo v zadnjih nekaj letih. »Če se primerjamo z drugimi evropskimi državami, ta podatek ni alarmanten, vendar smo bili Slovenci v preteklosti vajeni nizke brezposelnosti in visoke zaposljivosti mladih, ki so službo dobili kmalu po koncu šolanja. Pri tem je vzpodbudno, da različne sektorske politike stopajo skupaj, da bi čim prej rešile ta problem. Vzpodbudno je tudi, da so mladi začeli uporabljati statistične podatke, s katerimi bolj argumentirano nastopajo in ustvarjajo pritisk na odgovorne institucije. Rezultat je vse večje ozaveščanje o tej problematiki,« je povedala Ružičeva.
Mladi udeleženci okroglih miz so izpostavili uporabnost statistike pri njihovem delu. »Statistika je nekaj, kar sem nekoč dojemal kot precej suhoparno. Zdaj vidim, da je bilo neupravičeno, saj se je pri mojem delu izkazala kot zelo uporabna,« je dejal načrtovalec vidnih sporočil Andraž Vindiš.
Aktualnost statistike sta izpostavila tudi Anuška Ferligoj in Andrej Blejec iz Statističnega društva Slovenije. »Svet zahteva rešitve, ki temeljijo na številnih podatkih, je poudaril Blejec in pojasnil, da podatkovna analitika zahteva tudi visoko strokovne statistične pristope in veliko znanja.