Odločitev po njegovem ne odpira možnosti za Šamijevo deportacijo, saj je treba prej odločiti še o drugih zadevah. Ena od možnosti je tudi pritožba na ustavno sodišče.
Kot je za STA dejal Blažič, odločitve vrhovnega sodišča, s katero je to odpravilo začasno odredbo upravnega sodišča, da mora sirski begunec Šami do pravnomočnega zaključka postopkov ostati v Sloveniji, še ni prebral, zato je ne more podrobneje komentirati.
Blažič pa poudarja, da je vrhovno sodišče v tem primeru odločalo samo o začasni odredbi, ne pa tudi o Šamijevem predlogu, naj država v njegovem primeru uporabi diskrecijski klavzulo, o čemer mora ministrstvo za notranje zadeve po besedah Blažiča še odločati. Prav tako je po njegovih besedah na odločitev vrhovnega sodišča možno vložiti še ustavno pritožbo. Slednje je po njegovih besedah ena od možnosti, o tem, ali jo bodo uporabili, pa se bo še posvetoval z odvetniki, je dejal.
Dokler vse zadeve niso zaključene, Blažič tudi ne vidi razloga, da bi Šamija deportirali na Hrvaško. Njegovega trenutnega zdravstvenega stanja pa ni želel komentirati.
Upravno sodišče je namreč decembra ugodilo Šamiju in njegov primer vrnilo ministrstvu za notranje zadeve v ponovno odločanje. Sodišče je ugotovilo, da Šamijeva prošnja za azil sploh ni bila zavržena, saj ministrstvo ni izdalo takšnega sklepa. Upravno sodišče je tudi ugotovilo, da je notranje ministrstvo zmotno trdilo, da uporaba diskrecijske klavzule ni več mogoča, saj da so Šamijevi postopki v Sloveniji končani.
Upravno sodišče je tedaj izdalo tudi začasno odredbo, s katero so odločili, da mora Šami do pravnomočnega zaključka teh postopkov ostati v Sloveniji.
Nato pa je vrhovno sodišče po pritožbi notranjega ministrstva takšno odločitev upravnega sodišča spremenilo ter zahtevo za začasno odredbo zavrglo. Presodilo je namreč, da je izdana začasna odredba nepravilna in nezakonita iz več razlogov, ki vsak samostojno zadošča za njeno razveljavitev in je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.