Tiskane izdaje
Vrhnika – Vrhničani so predstavnike države, ki so jim štiri mesece po požaru prišli predstavit končno poročilo o posledicah, pričakali z lepo simboliko. Pred njihovimi očmi so razobesili transparent z napisom Samovžig se lahko ponovi, za njihovimi hrbti so predvajali fotografije in dejstva z razstave Gorenje na Vrhniki.
A po koncu večurnega zbora so se verjetno ukleščeno, brez odgovorov o tem, kako živeti v kraju, obremenjenem s posledicami nedavne in stare, a nikakor ne zastarane ekološke katastrofe, počutili sami.
Člani medresorske delovne skupine, ki jo je vlada ustanovila za boljše usklajevanje aktivnosti po požaru v Kemisu, so znova dokazali pomanjkanje občutka za komuniciranje z ljudmi v stiski in v birokratskem jeziku predstavili povzetke rezultatov analiz vzorcev zraka, zemlje, hrane in vode, s katerimi so sporočili, da požar v vrhniškem obratu za predelavo in zbiranje nevarnih odpadkov z izjemo hudega onesnaženja Tojnice ni povzročil bistvene okoljske in zdravstvene škode, čeprav je v njem zgorelo več kot dvesto ton odpadkov, od tega skoraj polovica nevarnih.
Program dopolnilne sanacije Tojnice bo izdelal strokovnjak
Novica dneva je bila, da je Arso prvo fazo sanacije Tojnice kljub še ne popolnim rezultatom meritev onesnaženosti muljnih usedlin ocenil kot uspešno. Edino, onesnaževalo, za katerega je koncentracija še vedno presežena, je atrazin v Tojnici pod obratom Kemisa, a tudi pri tem je po besedah generalnega direktorja Arsa Joška Kneza 180-krat nižja kot pred sanacijo.
Program naslednje, dopolnilne faze sanacije potoka, in dolgoročnega načrta monitoringa, ki ga bo moral izvajati Kemis, bo pripravil strokovnjak z biotehniške fakultete Mihael Toman, oster kritik Kemisovega predloga sanacijskega programa. Arso je Kemisu za analize, ki sta jih po njegovem naročilu opravila Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano ter biotehniška fakulteta, izstavil račun za 89.000 evrov.
Zakaj volk varuje ovce?
Metka Filipič z Nacionalnega inštituta za biologijo, ena od štirih »zunanjih« strokovnjakov, ki so sodelovali na zboru, je v Arsovo dobro oceno podvomila, saj ni znano, kje so bile opravljene meritve sedimentov po sanaciji. »Upam si trditi, da dolvodno sedimenti še vedno niso neoporečni. V njih so snovi, kot so atrazin in poliaromatski ogljikovodiki, ki se kopičijo v okolju, zato je problematičen celoten vodotok, ne le 160-metrski odsek, ki so ga sanirali,« je poudarila strokovnjakinja z institucije, v kateri so na lastno pest izvedli analizo rakotvornih snovi v Tojnici - in ugotovili, da jih vsaj v vodi ni.
Knez pa je gospe z očali iz občinstva moral pojasniti, zakaj Kemis kot povzročitelj okoljske škode izvaja tudi njeno sanacijo, volk tako rekoč varuje ovce. To mu nalaga zakonodaja, potek sanacije Tojnice pa je ves čas nadzoroval predstavnik nacionalnega koncesionarja VGP Drava, zaradi česar Knez »popolnoma zaupa« kakovosti njenega izvajanja.
Raje se ozirajte v prihodnost kot v preteklost
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen je novico, da požar ni pustil posledic na zdravje, označil za dobro, za slabo pa ugotovitev o obremenitvi okolja z onesnaženjem iz preteklosti, povezanim zlasti z delovanjem Industrije usnja Vrhnika. Občanu iz publike, ki je izrazil zahtevo, da bi bilo treba prebivalce v občini vključiti v humani biološki monitoring, s katerim bi ugotovili, katerim strupenim snovem so bili izpostavljeni zaradi požara, je odvrnil, da ta ne bi pokazal nič, saj so bili izpostavljeni zelo nizkim koncentracijam strupenih kemikalij.
V izjavi sta se mu pridružili »zunanji« strokovnjakinji Metka Filipič z Nacionalnega inštituta za biologijo in predstojnica kliničnega oddelka za medicino dela Metoda Dodič - Fikfak. Prva je Vrhničanom svetovala, naj se raje kot na tisto, kar se je zgodilo, osredotočijo na prihodnost oziroma to, kako se lotiti sanacije bremen iz preteklosti. Vsekakor pa oni niso pravi naslov za to.
Da ta bistveno vplivajo na slabše zdravje Vrhničanov, kaže podatek o večji obolevnosti za levkemijami na tem območju v zadnjih desetih letih kot drugje v Sloveniji. To je gotovo tudi posledica izpostavljenosti organskim topilom in šestvalentnemu kromu zaradi odpadkov iz Industrije usnja Vrhnika, je dejala Dodič-Fikfakova.
Astmi podobne težave ima sedem odstotkov gasilcev
Predstavila je tudi grobe rezultate pregledov, ki jih je opravilo 280 od povabljenih 300 gasilcev. Slaba polovica je imela težave, povezane z zgornjim delom dihalnega trakta (nos, žrelo, sapnik) že med gašenjem ali neposredno po njem, še več jih je tožilo zaradi težav z dihanjem, sedem odstotkov je imelo tudi prebavne težave in težave s kožo.
V obdobju pregledov je imelo osem odstotkov gasilcev težave s pljuči. Poslali so jih na podroben pregled na Golnik, kjer so obstruktivne motnje dihal, podobne astmi, odkrili pri nekaj več kot sedmih odstotkih.
Zdaj na kliničnem inštitutu za medicino dela s pomočjo podatkov gasilcev opravljajo še analize njihove izpostavljenosti požaru. »Cilj je preiskati odložene učinke in zbrati natančne podatke, da se bo njihovo zdravstveno stanje lahko spremljalo naslednjih 20 ali 30 let,« je pojasnila predstojnica inštituta.
Župan molči
Vendar pa ne gasilci ne drugi prebivalci Vrhnike niso pravi naslov za poziv k sanaciji okoljske obremenjenosti Vrhnike. Eden je država, ki pa v številnih drugih primerih sanacije starih industrijskih onesnaženj kaže kvečjemu svojo nesposobnost. Drugi je vrhniški župan Stojan Jakin, ki je v preteklosti vodil vrhniško komunalo. Zborovanje je poslušal pomešan med občinstvom.
Predstavniki civilne iniciative Eko VRH mu očitajo, da je v zadevi s Kemisom premalo aktiven. Tudi med predstavitvijo je bil tiho in ni odgovoril na vprašanje, ki ga je eden od občanov naslovil nanj. Pred začetkom zbora nam je na vprašanje, kaj je občina doslej storila v zadevi Kemis, dejal, da »smo na ministrstvo za okolje poslali predlog spremembe okoljskih aktov, da Kemis na tej lokaciji ne more več biti. 13. septembra smo dobili odgovor, da so zadevo preložili iz direktorata za prostor na direktorat za okolje, zdaj čakamo nanje«.
Občina ima v proračunu 20.000 evrov za plačilo odvetnika v postopku proti Kemisu, ki ga je zahteval Eko VRH. Del denarja je že porabila za odvetnika, s katerim je dosegla položaj stranke v postopku pri sanaciji Tojnice. Civilni iniciativi je Jakin ponudil, da lahko kot župan pooblasti osebo za vodenje postopkov, glede njenih očitkov pa pravi, naj bo bolj jasna pri svojih zahtevah.
Hud požar maja letos v skladišču nevarnih odpadkov Kemis. Foto: Marko Feist/Slovenske novice
Ogrožanje iz malomarnosti je kaznivo
Da požar nikakor ni bil nedolžen in da bodo z njegovimi posledicami obremenjene mlade generacije Vrhničanov, pa je poudaril in prvega v vrsti aplavzov požel mikrobiolog Gorazd Pretnar. »Z roko so zamahnili, ko so v vzorcih zemlje našli DDT. Interpretirali so ga kot staro breme. To je zelo obstojna snov, prav tako dioksini, ki so jih našli v krmi, vendar so za razliko od njega enajst tisočkrat bolj genotoksični kot naslednja genotoksična snov.« Po merilih Arsa pa so v dovoljenih mejah.
Knezovo predstavitev rezultatov o koncentraciji atrazina po odstranitvi muljnih sedimentov na delu Tojnice je označil kot »govor globoke države«, saj predstavnik Arsa ni navedel natančne koncentracije, temveč le, da je v primerjavi z nazadnje izmerjeno tisočkrat manjša. Sodi z atrazinom in podobnimi snovmi so po njegovem mnenju v zemlji pod Kemisom, kjer je bila do leta 1990 deponija (ne le) komunalnih odpadkov.
Samovžig je bil po njegovem posledica malomarnosti, ogrožanje zdravja ljudi iz malomarnosti pa je kaznivo dejanje. »Zanimivo, da zaradi tega nihče ni izgubil službe, nihče ni bil zaprt,« je komentiral.
Kemisu je treba odvzeti okoljevarstveno dovoljenje
Andrej Markovič je eno ključnih vprašanj večera naslovil na Arsovega predstavnika. Povzel je Knezovo preteklo izjavo, da če se bo ugotovilo, da je Kemis kršil okoljevarstveno dovoljenje, bo Arso izpeljal postopke za njegov odvzem. »Že štiri mesece vemo, da je dovoljenje kršil v ključnih točkah, vendar ni videti, da se dela na odvzemu. Treba je opraviti novo presojo vplivov na okolje in revizijo okoljevarstvenega dovoljenja, ter tudi njegov odvzem. Če tega ne boste naredili, sporočate vsem okoljsko spornim podjetjem, da lahko mirno kršijo okoljevarstvena dovoljenja in se jim ne bo nič zgodilo,« so z balkona umirjeno odmevale njegove besede.
»Tudi mi smo enakega mnenja,« mu je pitijsko pritrdil Knez. »A če nam je všeč ali ne, je treba postopke voditi skladno z zakonodajo. Ne moremo iti v odvzem okoljevarstvenega dovoljenja, če zakon tega ne omogoča. Edina možnost je, da kršitve ugotovi inšpektor za okolje in poda takšen predlog.« Arso da je na okoljsko inšpekcijo podal več prijav glede delovanja Kemisa. Inšpektor je izdal odločbo o začasni prepovedi delovanja, »ali ni to že nekaj«? se je vprašal Knez. Prihodnje poteze pa so odvisne od Kemisa, je nadaljeval. Del podjetja je porušen, zato bodo gotovo potrebovali novo gradbeno dovoljenje.
Predstavnika okoljske inšpekcije, ki bi odgovoril, zakaj za podjetje še niso predlagali odvzem okoljevarstvenega dovoljenja, na zbor vrhniških občanov seveda ni bilo. Prav tako ni bilo direktorja Kemisa Emila Nanuta, ki pa je v pogovoru pred dogodkom dejal, da bi se ga udeležil, če bi ga nanj kdo povabil.
Iz občinstva je vel občutek, da so po štirih mesecih, ko se je dogajalo toliko vsega, znova na začetku, kakor da se ne bi zgodilo nič. Še vedno se ne ve, kaj je gorelo, in kdo bo za to odgovarjal.
