NA KOŽO

Ustvarjanje službe

Objavljeno 05. avgust 2015 00.15 | Posodobljeno 05. avgust 2015 00.15 | Piše: Domen Mal
Ključne besede: komentar

Saj ne pričakujeva bogatije, le toliko, da žena preživi.

Nepredvidljivo in zaradi tega včasih prav razburljivo življenje je pripeljalo do ustvarjanja nove službe za mojo ženo. Ustvarjati sva jo začela jaz s tastovo vbodno žago v rokah, ona pa s čopičem: stare omare, nabrane po okoliških kmetijah, sva spremenila v prodajno pohištvo. Zunaj masivni hruška, oreh, češnja in hrast, znotraj pa bele police. Veliko muzike za malo denarja. Sicer police niso bile nažagane čisto v vinkel, ker so moje roke bolj vajene računalniške tipkovnice in kuhalnice, ampak to itak ni prišlo do izraza, ker sva jih napolnila s tako lepimi stvarmi, da te jemljejo vso pozornost. Pri dolenjskih, pa še malo ljubljanskih in gorenjskih rokodelcih, že kar umetnikih, sva nabrala od lesenih skled in možnarjev do kuhinjskih desk, salamoreznic in naravne kozmetike, izključno pri dolenjskih pridelovalcih pa sva se ogledala za vini, žganicami in sokovi, salamami in siri, piškoti in medovi.

Pred dvema mesecema se je porodila ideja, v soboto sva odprla trgovino. Ta ni samo prodajalna, ampak malo tudi ženin dom: ker sva jo opremila za res domačno počutje. In ker v njej preživlja več časa kot doma – v turistični sezoni res ne gre zapirat ob štirih popoldne. Pozno popoldne pa še sam pridrvim tja, za trgovskega vajenca, komi so temu rekli včasih.

Ampak seveda vse ni tako brezskrbno. Ne mislim na račune, ki jih zaradi pomanjkljivosti v programski opremi – te naj bi bile odpravljene še ta teden – tiskava na prevelik A4-format, ampak na negotovost: bo trgovina zaživela? Saj ne pričakujeva bogatije, le toliko, da žena preživi. Za začetek bova vesela, če bo za vse stroške, ki jih ima prodajalna, prispevke za s. p. in za del stanovanjskega kredita.

Ne mečita puške v koruzo, prvo leto je težko, potem pa: ali splavaš ali pa crkneš, so naju tolažili drugi samostojni podjetniki. Se mi zdi, da še ponoči stiskava pesti za splavanje. Ker plana B pač nimava. In ker se žena neznansko dobro počuti v trgovini. Pa tudi jaz – le kje bi sicer kupoval tako dobro jelenovo salamo? Saj ne pričakujeva
bogatije, le toliko, da žena preživi.  

Deli s prijatelji