Trump napoveduje 20-odstotne carine na avtomobile
Nove tviterske grožnje: Nemčija v strahu pred naslednjo stopnjo trgovinske vojne z ZDA
Odpri galerijo
Delnice Daimlerja, BMW in Volkswagna so sredi minulega tedna izgubile več odstotkov vrednosti. FOTO: AP
Berlin – Nemška avtomobilska industrija že čuti posledice trgovinskih vojn ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Potem ko so pri koncernu Daimler posvarili pred manjšimi dobički, so njihove delnice sredi tega tedna izgubile več odstotkov vrednosti, skupaj z njimi tudi delnice BMW in Volkswagna. Najhujše pa šele prihaja, saj Trump že napoveduje dvajsetodstotne carine na evropske avtomobile.
Pri Daimlerju pravijo, da jih ne bodo zaračunavali kupcem, a bodo zato njihovi dobički manjši. Takoj po tem svarilu so padle tudi delnice nekaterih drugih nemških proizvajalcev avtomobilov, kmalu nato še japonskih, med njimi še posebej Toyote. Tam med vzroki navajajo šibkejše ameriške gospodarske statistike od pričakovanih, a se strokovnjaki bojijo, da tudi na avtomobilski fronti najhujše šele prihaja.
Zdaj pričakovane carine so rezultat sporov o jeklu in aluminiju, Trump pa pričakuje tudi zeleno luč za visoke carine na tuje avtomobile. Na twitterju je v petek grozil z dvajsetodstotnimi, če EU ne bo takoj znižala svojih. »Proizvajajte jih tu!« je pozval tuje proizvajalce avtomobilov.
Evropska unija zdaj na ameriške osebne avtomobile zaračunava desetodstotne carine, ZDA pa na evropske le 2,5-odstotne in nekateri vodilni ekonomski mediji so že poročali o domnevnem predlogu nemških avtomobilskih velikanov za odpravo vseh carin za jeklene konjičke med Evropsko unijo in ZDA, ki naj bi ga v Washington odnesel ameriški veleposlanik v Nemčiji Richard Grenell.
Tudi to kaže, v kako neugodnem položaju se je znašla Evropa, saj lahko pričakuje, da bo Trumpova Bela hiša izkoristila vsako napako ali slabo premišljeno strategijo.
Evropski proizvajalci bi radi tudi odpravo 25-odstotnih ameriških carin na svoje poltovornjake. Ti izhajajo še iz »piščančje vojne« iz šestdesetih let minulega stoletja, kar spet dokazuje, kako daljnosežni so lahko trgovinski spori. Potem ko je nekdanja Evropska gospodarska skupnost leta 1963 na nemško in francosko pobudo uvedla visoke carine na ameriške zamrznjene piščance, ki so ogrožali domačo pridelavo, so ZDA povišale carine na vrsto evropskih izdelkov. V letih, ki so sledila, so jih za številne zmanjšali, med njimi za piščance, saj so jih tudi Evropejci z veseljem jedli pogosteje in ne le ob slavnostnih priložnostih.
Na poltovornjake pa carine ostajajo visoke vse do danes in dajejo ameriškim avtomobilskim družbam velik del njihovih dobičkov. Skupaj z vozili SUV, ki jih tudi ščitijo visoke carine, so med najbolje prodajanimi avtomobili v ZDA, Trumpove argumente pa še podpira dejstvo, da največja nemška avtomobilska podjetja zdaj proizvajajo tudi v ZDA ter tam skupaj z dobavitelji ustvarjajo več kot sto tisoč delovnih mest.
Zaradi vsega naštetega Evropa noče čakati križemrok in res od petka dodatno carini vrsto ameriških proizvodov od kikirikijevega masla, viskija do motorjev. Kdo bo največ izgubil v vse bolj ogorčenem trgovinskem spopadu? Po prepričanju nemških konservativno-liberalnih ekonomistov vsi, saj lahko tudi številna druga podjetja in ne le Daimler pričakujejo manjše dobičke, potrošniki pa višje cene.
In res se že upirajo številni ameriški podjetniki, ki sodelujejo v široko razpredeni svetovni dobaviteljski mreži in bodo višje carine za kitajske ali evropske izdelke prizadele tudi njih. Evropo pa največji pretresi šele čakajo.
Albert Edwards iz Société Générale za visoke presežke obtožuje tudi izjemno ohlapno evrsko denarno politiko. »Kvantitativno sproščanje ECB je morda res zapolnilo razpoke v evrskem območju, a je tudi povečalo verjetnost trgovinske vojne z ZDA.« Po njegovem prepričanju bodo najbolj trpela prav avtomobilska podjetja. Ni pričakovati, da bi Trumpa zaradi tega skrbelo, že desetletja se pritožuje nad luksuznimi nemškimi avtomobili v New Yorku in drugod.
V času vzpona električnih in samovozečih vozil tudi nemški proizvajalci pripravljajo veliko novega, a bi morali za premostitev grozečih težav ponuditi več od tekmecev. V takšnem položaju je še posebej neugodno, da je kanclerka Angela Merkel s številnimi ministri prezaposlena s posledicami begunske krize.
Krovna organizacija družinskih podjetij, ki so bistvena za nemške gospodarske in zaposlovalne uspehe, dosedanje delo velike koalicije primerja z začetnim nastopom nemške nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu, sredi ogorčenih prepirov med kanclerkino CDU in CSU njenega notranjega ministra Horsta Seehoferja pa je slišati, da se socialdemokrati Andree Nahles že pripravljajo na predčasne volitve.
Pri Daimlerju kot vzrok za slabe poslovne napovedi navajajo trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko. Stuttgartski koncern v alabamski Tuscaloosi proizvaja številne modele za kitajski trg in tudi ti lahko računajo na visoke carine, s katerimi grozi Donald Trump.
Pri Daimlerju pravijo, da jih ne bodo zaračunavali kupcem, a bodo zato njihovi dobički manjši. Takoj po tem svarilu so padle tudi delnice nekaterih drugih nemških proizvajalcev avtomobilov, kmalu nato še japonskih, med njimi še posebej Toyote. Tam med vzroki navajajo šibkejše ameriške gospodarske statistike od pričakovanih, a se strokovnjaki bojijo, da tudi na avtomobilski fronti najhujše šele prihaja.
Zdaj pričakovane carine so rezultat sporov o jeklu in aluminiju, Trump pa pričakuje tudi zeleno luč za visoke carine na tuje avtomobile. Na twitterju je v petek grozil z dvajsetodstotnimi, če EU ne bo takoj znižala svojih. »Proizvajajte jih tu!« je pozval tuje proizvajalce avtomobilov.
Evropska unija zdaj na ameriške osebne avtomobile zaračunava desetodstotne carine, ZDA pa na evropske le 2,5-odstotne in nekateri vodilni ekonomski mediji so že poročali o domnevnem predlogu nemških avtomobilskih velikanov za odpravo vseh carin za jeklene konjičke med Evropsko unijo in ZDA, ki naj bi ga v Washington odnesel ameriški veleposlanik v Nemčiji Richard Grenell.
Pri združenju nemške avtomobilske industrije VDA zanikajo predloge enostranskih ali celo obojestranskih popuščanj in namesto tega poudarjajo nujnost pogajanj za nižanje carin na temelju pravil Svetovne trgovinske organizacije.
Tudi to kaže, v kako neugodnem položaju se je znašla Evropa, saj lahko pričakuje, da bo Trumpova Bela hiša izkoristila vsako napako ali slabo premišljeno strategijo.
Nemška avtomobilska industrija že čuti posledice trgovinskih vojn ameriškega predsednika Donalda Trumpa. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters
Evropski proizvajalci bi radi tudi odpravo 25-odstotnih ameriških carin na svoje poltovornjake. Ti izhajajo še iz »piščančje vojne« iz šestdesetih let minulega stoletja, kar spet dokazuje, kako daljnosežni so lahko trgovinski spori. Potem ko je nekdanja Evropska gospodarska skupnost leta 1963 na nemško in francosko pobudo uvedla visoke carine na ameriške zamrznjene piščance, ki so ogrožali domačo pridelavo, so ZDA povišale carine na vrsto evropskih izdelkov. V letih, ki so sledila, so jih za številne zmanjšali, med njimi za piščance, saj so jih tudi Evropejci z veseljem jedli pogosteje in ne le ob slavnostnih priložnostih.
Na poltovornjake pa carine ostajajo visoke vse do danes in dajejo ameriškim avtomobilskim družbam velik del njihovih dobičkov. Skupaj z vozili SUV, ki jih tudi ščitijo visoke carine, so med najbolje prodajanimi avtomobili v ZDA, Trumpove argumente pa še podpira dejstvo, da največja nemška avtomobilska podjetja zdaj proizvajajo tudi v ZDA ter tam skupaj z dobavitelji ustvarjajo več kot sto tisoč delovnih mest.
Izgubili bodo vsi
Zaradi vsega naštetega Evropa noče čakati križemrok in res od petka dodatno carini vrsto ameriških proizvodov od kikirikijevega masla, viskija do motorjev. Kdo bo največ izgubil v vse bolj ogorčenem trgovinskem spopadu? Po prepričanju nemških konservativno-liberalnih ekonomistov vsi, saj lahko tudi številna druga podjetja in ne le Daimler pričakujejo manjše dobičke, potrošniki pa višje cene.
In res se že upirajo številni ameriški podjetniki, ki sodelujejo v široko razpredeni svetovni dobaviteljski mreži in bodo višje carine za kitajske ali evropske izdelke prizadele tudi njih. Evropo pa največji pretresi šele čakajo.
Albert Edwards iz Société Générale za visoke presežke obtožuje tudi izjemno ohlapno evrsko denarno politiko. »Kvantitativno sproščanje ECB je morda res zapolnilo razpoke v evrskem območju, a je tudi povečalo verjetnost trgovinske vojne z ZDA.« Po njegovem prepričanju bodo najbolj trpela prav avtomobilska podjetja. Ni pričakovati, da bi Trumpa zaradi tega skrbelo, že desetletja se pritožuje nad luksuznimi nemškimi avtomobili v New Yorku in drugod.
Položaj Daimlerja, Volkswagna, Audija in drugih še poslabšuje dizelska afera, ki noče in noče izzveneti.
V času vzpona električnih in samovozečih vozil tudi nemški proizvajalci pripravljajo veliko novega, a bi morali za premostitev grozečih težav ponuditi več od tekmecev. V takšnem položaju je še posebej neugodno, da je kanclerka Angela Merkel s številnimi ministri prezaposlena s posledicami begunske krize.
Krovna organizacija družinskih podjetij, ki so bistvena za nemške gospodarske in zaposlovalne uspehe, dosedanje delo velike koalicije primerja z začetnim nastopom nemške nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu, sredi ogorčenih prepirov med kanclerkino CDU in CSU njenega notranjega ministra Horsta Seehoferja pa je slišati, da se socialdemokrati Andree Nahles že pripravljajo na predčasne volitve.
