Nobelova nagrada za fiziko

Gravitacijski valovi: Sveti gral moderne astrofizike in odkritje, ki je pretreslo svet

S.R./STA
3. 10. 2017, 12.38
Posodobljeno: 3. 10. 2017, 13.53
Deli članek:

Nobelovo nagrado za fiziko so letos dobili trije znanstveniki iz ZDA za prvo neposredno potrditev obstoja gravitacijskih valov, in sicer Rainer Weiss, Barry Barish in Kip Thorne, je danes v Stockholmu sporočil inštitut Karolinska.

Profimedia

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nobelovo nagrado za mir razglasijo in podelijo v Oslu, preostale v Stockholmu.

Gravitacijske valove je leta 1916 v svoji splošni teoriji relativnosti napovedal Albert Einstein. Nastanejo pri pospeševanju mase, npr. pri eksploziji zvezd ob koncu njihove življenjske dobe ali pri zlitju dveh črnih lukenj. Znanstveniki so si več desetletjih prizadevali, da bi potrdili njihov obstoj. Lani je znanstvenikom, zbranim okrog letošnjih nagrajencev, v detektorju LIGO (Laser Interferometer Gravitional-Wave Observatory) uspelo tudi dokazati obstoj teh valov. Odkritje je obveljalo za senzacijo in so mu že takrat napovedovali Nobelovo nagrado.

"Njihovo odkritje je pretreslo svet," je ob objavi imen letošnjih Nobelovih nagrajencev za fiziko dejal vodja švedske kraljeve akademije znanosti Goran K. Hansson.

Pionirja Rainer Weiss in Kip S. Thorne sta skupaj z Barryem C. Barishem, znanstvenikom in vodjo, ki je projekt dokončal, poskrbela, da so se štiri desetletja prizadevanj na koncu končala z opazovanjem gravitacijskih valov, je zapisano v sporočilu za javnost Nobelovega odbora za nagrade. Nobelovo nagrado spremlja denarna nagrada v vrednosti devetih milijonov švedskih kron (okoli 940.000 evrov).

Reuters
Nagrajenci Rainer Weiss, Barry C. Barish in Kip S. Thorne.

"Res je čudovito," je v prvem odzivu dejal eden od nagrajencev, v Berlinu rojeni Weiss. Dodal je, da je nagrade rezultat sodelovanja okoli tisoč ljudi, ki so bili vključeni v projekt LIGO. "Dobro sem. Celo oblečen sem," je prek telefona novinarjem v švedski kraljevi akademiji znanosti dejal Weis.

Ameriška fizika Thorne in Weiss sta že od 70. let minulega stoletja razvila osnovno tehniko, s katero so lahko merili valove. Barish je izpopolnil njuno tehnologijo. Raziskovalci želijo gravitacijske valove uporabiti za nadaljnja raziskovanja vesolja. "Pred 400 leti je Galileo proti nebu usmeril teleskop. Menim, da danes počnemo nekaj podobno pomembnega. Odpiramo novo obdobje," je ob prvi potrditvi gravitacijskih valov dejal direktor observatorija LIGO David Reitze.

Leta 1993 so že podelili Nobelovo nagrado za fiziko za posredno potrditev gravitacijskih valov. Ameriška astronoma Josepf Taylor in Russel Hulse sta leta 1974 opazovala dve krožeči nevtronski zvezdi. Njun čas obkroženja je počasi upadal, to se je dalo natančno pojasniti z izgubo energije zaradi gravitacijskih valov.

Lani so Nobelovo nagrado za fiziko prejeli britanski znanstveniki, ki delujejo v ZDA, David J. Thouless, F. Duncan Haldane in J. Michael Kosterlitz, in sicer za teoretske raziskave stanja snovi.

Cirkadijski ritem

STA
Nobelovo nagrado za medicino so letos prejeli ameriški znanstveniki Jeffrey C. Hall, Michael Rosbash in Michael Young.

Cirkadijski ritem tudi povzroča potovalno utrujenost, s tujko imenovano jet lag, ki nastopi zaradi menjave časovnih pasov pri daljšem potovanju.

Včeraj je bila podeljena tudi Nobelova nagrada za medicino, ki so jo ameriški znanstveniki Jeffrey C. Hall, Michael Rosbash in Michael Young prejeli za odkritja v zvezi s 24-urnim ciklusom aktivnosti organizmov, znanim kot cirkadijski ritem.

Kot so utemeljili, "njihova odkritja pojasnjujejo, kako rastline, živali in ljudje prilagodijo svoj biološki ritem, da je usklajen z dnevno-nočnim ritmom Zemlje." Pri svojih raziskavah so letošnji Nobelovi nagrajenci uporabili sadno mušico, pri kateri so izolirali gen, ki nadzoruje običajen dnevni biološki ritem. "Zdaj razumemo, da notranja biološka ura po enakem načelu deluje v celicah ostalih večceličnih organizmov, tudi ljudi," je v sporočilu za javnost zapisal odbor za Nobelovo nagrado.

Pri ljudeh cirkadijski ritem oz. notranja biološka ura uravnava ritem spanja, hranjenje, izločanje hormonov, krvni tlak in telesno temperaturo. Hall, Rosbash in Young so vzorce spanja preučevali od 80. let prejšnjega stoletja. Po navedbah Nobelovega odbora so "uspeli pokukati v našo biološko uro in pojasniti njeno notranje delovanje."

Nobelov odbor je pred razglasitvijo uspel po telefonu obvestiti dva nagrajenca, Halla in Rosbasha, Younga pa ne. Kot je novinarjem pojasnil predstavnik Nobelovega odbora Thomas Perlmann, je bil Rosbash izredno presenečen in je sprva mislil, da gre za šalo.