Petek, 21. 10. 2016, 10.53
6 let, 6 mesecev
Prvi testni polet revolucionarnega Pipistrelovega letala
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,15
Med partnerji projekta HY4, ki razvija energijsko učinkovito letalo prihodnosti, tega poganja elektrika iz vodikovih gorivnih celic, je tudi ajdovski Pipistrel. Partnerji ambicioznega projekta so v Nemčiji uspešno opravili prvi testni polet, nadaljnja testiranja sledijo v prihodnjih letih.
Letalo prihodnosti je bilo prvič v zraku
Alternativni pogoni se nezadržno selijo tudi v letalsko industrijo, kar neposredno dokazuje projekt HY4. Prototipno letalo s pogonom na elektriko, ki jo pridobiva iz vodikovih gorivnih celic in kot izpust za seboj pušča le vodo, so izdelali pri ajdovskem Pipistrelu. Partnerji v projektu so bili še dobavitelj vodikovih gorivnih celic Hydrogenics, univerza v nemškem mestu Ulm in inštitut termodinamike z nemškega letalskega centra.
Letalo je v Stuttgartu opravilo prvi testni polet, ki je bil dolg le 15 minut in je bil omejen zgolj na območje letališča, toda krstni polet je pritegnil pozornost svetovne javnosti. O projektu in konstrukciji letala iz Slovenije so se razpisali tudi pri ameriškem CNN.
Razpon kril je dobrih 21 metrov, letalo pa lahko vzleti z največjo maso 1.500 kilogramov. Najvišja hitrost letala znaša 200 kilometrov na uro.
Dva trupa letala za štiri potnike, med njimi še pogonski propeler
Letalo je povsem drugačno od klasičnih potniških in športnih letal, kot jih poznamo danes. Pri Pipistrelu so si zamislili dvojni trup letala, na povezovalni del med njima pa so namestili še enojni propeler za zagotavljanje ustreznega potiska. Razpon krila znaša kar 21,3 metra, kar ni malo za štirisedežno letalo.
V obeh delih trupa je prostor za dva potnika, vsak od obeh trupov pa s seboj nosi tudi devet kilogramov vodika. Ta se med poletom s kemično reakcijo pretvarja v elektriko, ki poganja elektromotor z močjo 80 kilovatov. Za potrebno energijo med vzletom in v skrajnih primerih je v letalu še litij-polimerska baterija s kapaciteto 21 kilovatnih ur. Najvišja hitrost letala je 200 kilometrov na uro.
V projekt HY4 so vključeni različni strokovnjaki, med njimi je tudi ajdovski Pipistrel.
Bodo električna letala realnost že čez 20 let?
Prvi polet letala HY4 v Nemčiji je bil kratek, a je pokazal na potencial nove usmeritve letalske industrije proti čistejšim virom energije. Letalstvo sicer prispeva le okrog dva odstotka vseh toplogrednih izpušnih plinov, toda že en polet letala med Londonom in New Yorkom povzroči približno toliko izpustov, kolikor jih povprečni Evropejec za gretje svojega doma naredili v celotnem letu, kaže raziskava Evropske komisije.
Elektrika bi lahko relativno kmalu poganjala manjša regionalna letala, ki bi povezovala mesta in služila kot letalski taksi, pravi vodja projekta HY4 Josef Kallo. Ta je prepričan, da bi lahko takšna letala v uporabi videli že v roku 20 let. Prevažala bi lahko 19 potnikov, kar je neposredni Kallov projekt za bližnjo prihodnost.
Že prihodnje leto bo skupina HY4 s tem letalom organizirala polet od zahodne do vzhodne obale ZDA, v prihodnjih letih pa jih čakajo testiranja odziva tovrstnega pogona na različnih višinah leta, na različne temperature in na nenadne spremembe zahtevane moči.
