Kaj bodo bolnišnice brez sester in zdravnikov? (Delo, 9. junij 2018, Milena Zupanič)
Odprto pismo ministrici za zdravje s prošnjo za takojšnje ukrepanje, Slavica Mencingar, dipl. m. s., novoizvoljena predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (Dnevnik, 16. junij 2018)
Zaradi pomanjkanja medicinskih sester zaprli oddelek na UKCL, predvajano skoraj v vseh medijih…
Povsod je delo lažje kot v bolnišnicah, najtežje je na intenzivnih terapijah. Na najtežjih delovnih mestih so medicinske sestre izčrpane, obupane in nezadovoljne. Delo v triizmenskem turnusu ob nočnem delu, nedeljah in praznikih je premalo cenjeno in finančno slabo ovrednoteno.
Na problematiko na področju zdravstvene nege opozarjamo od leta 2008. Obveščeni so bili vsi aktualni ministri za zdravje, pa se ni nič spremenilo na bolje. Trenutno aktualna ministrica – upamo, da je v odhajanju – si nikoli ni vzela časa, da bi poslušala klinične strokovnjake, ki so ob pacientih; elita zdravstvene nege, ki ji svetuje, skrbi le za lastne interese, in ne za javni interes.
Zato se upravičeno sprašujemo, ali bo kdo za nastalo situacijo odgovarjal? Za nastalo kaotično stanje sta na prvem mestu odgovorna zbornica zdravstvene in babiške nege ter sindikat zdravstvene nege, ki sta delala enotno z roko v roki. V javnih zavodih je njihove napačne odločitve udejanjil menedžment zdravstvene nege.
Degradacija srednjih medicinskih sester je bila strateška napaka. Srednje medicinske sestre z veliko izkušenj (15, 20 in več let dela v najtežjih enotah) so morale zapustiti te enote, nadomestile so jih diplomirane medicinske sestre brez pripravništva in strokovnega izpita, brez delovnih izkušenj, imele so samo diplomo. To je edini poklic v zdravstveni dejavnosti, za katerega ni treba imeti pripravništva in strokovnega izpita pred samostojnim delom. Zato je treba diplomirane medicinske sestre še eno leto usposabljati v javnih zavodih na stroške javnih zavodov. Prvo zaposlitev nastopijo že s 100-odstotno plačo in takoj prejmejo licenco za 7 let. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali je smiselno in racionalno, da javni zdravstveni zavodi sami uvajajo klinično usposabljanje, ki dodatno bremeni zdravstveni sistem, pri tem pa zmanjkuje finančnih sredstev za uporabnike zdravstvenih storitev, ki so jim ta sredstva namenjena. Z odprtjem osmih visokih šol in fakultet je nastala hiperprodukcija diplomiranih medicinskih sester brez delovnih izkušenj. Z odhodom izkušenih medicinskih sester, zdaj še s pomanjkanjem zdravnikov, se slovenski zdravstveni sistem ruši. In kdo je kriv?
Te kolegice niso krive, kriv je sistem, ki ga je politika dovolila. Same so ugotovile, da je boljše poiskati si drugo, lažje delo, tudi zunaj poklica. Ali smo res tako bogata država, da priznavamo samo diplomirano medicinsko sestro? V drugih državah članicah EU ni tako. Tudi Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija so priznale izobrazbo svojim srednjim medicinskim sestram in lahko brez problemov dobijo delo tudi v Nemčiji, Avstriji, Švici…, medtem ko so naše srednje medicinske sestre v neenakem položaju.
Podobno se zdaj dogaja z zdravniki. Naši zdravniki morajo imeti za samostojno delo veljavno licenco, medtem ko bodo zdravniki iz tretjih držav pri nas lahko delali celo brez po naši zakonodaji veljavne licence, prav tako jim ne bo treba znati slovenskega jezika…
Spoštovani politiki, ali se sploh zavedate, kaj sprejemate? Kje bo varna, kakovostna in primerna zdravstvena obravnava bolnikov v Sloveniji, če se bo tako nadaljevalo? Ustavite se in premislite. Ali vam je vseeno ob misli, da bo vas ali vašega otroka obravnavalo neizkušeno osebje? No, morda vas to ne prizadene, ker veste, da boste zdravstvene storitve uveljavljali v tujini, saj dobro poznate zakonodajo…
Predsednica Zbornice-Zveze gospa Monika Ažman v medijih zaskrbljeno opozarja na stanje na področju zdravstvene nege, nič pa ne pove o visokih plačah na zbornici in na menedžerskih delovnih mestih v zdravstvenih ustanovah. Medicinske sestre s skoraj zajamčeno plačo zbornici plačujejo mesečno članarino, a koristi od zbornice ni, saj ta ne skrbi za šibkejše. Bivša predsednica Zbornice-Zveze gospa Darinka Klemenc je srednje medicinske sestre ocenila kot nevarne za bolnika.
V časopisu Dnevnik, v sobotnem Objektivu, 31. 5. 2014, je bil objavljen članek »Bolje izobražene medicinske sestre, nižja smrtnost pacientov« avtorice izr. prof. dr. Brigite Skele Savič.
Ali se zavedate, da danes ponekod niso zagotovljeni niti minimalni delovni pogoji in da je to nevarno za bolnike? Medicinske sestre zapuščajo najtežje zdravstvene enote. Ali imate odgovorni v politiki pripravljene načrte za rešitev nastale situacije? Štiri leta ste se ukvarjali s kadrovskimi normativi in standardi, pa še vedno niso pripravljeni. Tudi če vam jih bo uspelo pripraviti, bodo le-ti mrtva črka na papirju. Od kod boste uvažali medicinske sestre, če svojih niste znali ceniti, spoštovati in zadržati na njihovih delovnih mestih? Boste spremenili zakonodajo in zapisali podobno, kot ste uredili za zdravnike iz tretjih držav?
Iz zdravstvenih zavodov se oglašajo nekateri predstojniki kliničnih oddelkov, da programa ne morejo izvajati, ker ni medicinskih sester in ker se na osemkrat ponovljene razpise nihče ne prijavi. Spoštovani predstojniki kliničnih oddelkov in strokovni direktorji javnih zavodov, prepozno se oglašate. Medicinske sestre smo pričakovale, da se boste aktivno vključevali, ko je potekala degradacija srednjih medicinskih sester – takrat bi lahko preprečili nastalo situacijo. V kratkem bomo tudi to šteli za nacionalni problem. Tisti, ki so opozarjali na nastalo situacijo, pa so degradirani, šikanirani in ne smejo več dajati izjav v medijih… Kam nas vse to pelje?
V zdravstvu je pomembno timsko delo. Samo z dobrim timom se doseže želeni cilj: zadovoljstvo bolnika in njegovih svojcev. Vsak v timu je pomemben in mora biti spoštovan, ne glede na izobrazbo. Delo medicinske sestre je premalo cenjeno in finančno slabo ovrednoteno. Želela bi, da bi se politiki identificirali z bolnikom in preživeli vsaj 24 ur na bolnikovi postelji ter ugotavljali, kaj dela medicinska sestra. Končno smo vsi potencialni kandidati za tovrstne usluge.
Bojim se, da zamujamo, saj se po desetih letih opozarjanja politike in odgovornih na področju zdravstvene nege nič ni spremenilo na bolje, vse skupaj nas zdaj celo vodi v propad… Žal, vedno nam pišejo zakone tisti, ki težkega bolnika nikoli niso niti videli, kaj šele, da bi ga negovali. Prebivalstvo se stara, medicinske sestre bomo nujno potrebovali, zato politike in novo vlado pozivamo, da začnejo spreminjati in urejati zdravstvo v korist vseh nas, najprej v največjo korist naših bolnikov.
Upoštevajte klinično stroko, in ne argumenta moči posameznih elit, ki jim ni mar za javni interes, saj so dokazali, da delajo le v korist posameznikov.
MARIJA ŠPELIČ, dipl. m. s.
