Tiskane izdaje
Medtem ko na vzhodu Ukrajine potekajo siloviti boji med vladnimi enotami in uporniki, se v prestolnici pripravljajo na politične spopade. Komuniste so izgnali iz vrhovne rade, vladajoča koalicija je razpadla, premier Arsenij Jacenjuk je odstopil, Ukrajince pa najbrž že jeseni čakajo parlamentarne volitve.
O tem, da utegne razpasti vladajoča koalicija Evropska izbira, v kateri so se po zadnjem prevratu znašle stranke Očetnjava nekdanje »politične« zapornice Julije Timošenko, nacionalistična Svoboda »antisemita« Olega Tjagniboka in Udar nekdanjega boksarskega prvaka Vitalija Klička, se je šušljalo že dlje časa. Nekateri analitiki so od takrat, ko so Ukrajinci za novega predsednika izvolili 48-letnega »čokoladnega kralja« Petra Porošenka, napovedovali, da vlada, v kateri prevladujejo strankarski tovariši Porošenkove tekmice na volitvah Timošenkove, ne bo dolgo zdržala.
Dobro obveščeni viri v Kijevu pravijo, da bi vlada padla že prej, a se je koalicija držala skupaj vsaj toliko časa, da je v državo pritekla prepotrebna mednarodna denarna pomoč. »Po svoje je to dobro, ker je ta rada res prava farsa, hkrati pa je slabo, saj bodo zdaj glavni politični igralci pod pritiskom, da v zelo kratkem času sprejmejo zelo pomembne odločitve,« je za Delo povedal politični analitik Marko Marković, ki v Kijevu sodeluje z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi.
Začasni vodja
Vrhovna rada, kakor Ukrajinci pravijo svojemu enodomnemu parlamentu, od pobega prejšnjega predsednika Viktorja Janukoviča ne odraža realnega razmerja političnih moči v državi. V njej formalno še vedno sedijo isti poslanci, ki so še pred meseci z veliko večino podpirali ostre ukrepe prejšnjih oblasti proti protestnikom »evromajdana«. Takoj po padcu Janukoviča so se mu v njegovi do tedaj vladajoči stranki regij čez noč odpovedali in ga obtožili za vse, kar so prej skupaj počeli.
Nekaj poslancev te stranke je ostalo kritičnih do novih oblasti, eden pa je pred dnevi z izjavami, da oblasti pošiljajo vojsko nad lastno prebivalstvo, izzval še zadnjega v vrsti fizičnih obračunov, ki redno spremljajo delo ukrajinskih predstavnikov ljudstva. A za vladajočo koalicijo so bili največji trn v peti komunisti. Obtožili so jih, da podpirajo »teroriste«, in jih razglasili za »narodne izdajalce«. Njihovo poslansko skupino so pred dnevi izobčili iz rade, avgusta pa bo o prepovedi delovanja ukrajinske komunistične stranke odločalo sodišče.
Vodenje vlade je včeraj začasno prevzel 36-letni Vladimir Grojsman, dosedanji Jacenjukov namestnik, ki je bil pred vstopom v vlado letos februarja župan mesta Vinica, v katerem imata sedež ukrajinsko vojaško letalstvo in Porošenkova »čokoladna« korporacija Rošen. Toda Grojsman utegne ostati na čelu vlade le kak mesec, saj se morajo v tem času stranke dogovoriti o novi koaliciji. »Če v tem času ne bo vzpostavljena nova koalicija, in jaz sem prepričan, da ne bo, mora predsednik v 60 dneh razpisati predčasne volitve,« je izjavil poslanec Očetnjave Nikolaj Tomenko. Po njegovih besedah bo do 26. oktobra odločeno, kdaj bodo volitve, nekateri kijevski analitiki pa napovedujejo, da lahko Ukrajinci za nove parlamentarne predstavnike glasujejo že 27. septembra.
Jacenjuk, ki je uradno tudi član Očetnjave, je dejal, da odstopa zaradi razpada koalicije, saj v teh težkih časih ni mogoče sprejemati nepriljubljenih, a prepotrebnih zakonov brez koalicijske podpore v parlamentu. V čustvenem govoru je kot enega glavnih razlogov za odstop navedel nesprejetje zakona, ki bi zahodnim družbam omogočil nakup ukrajinskih plinovodov. »Če bi na trg prišli pedantni Evropejci, bi takoj prekinili na desetine korupcijskih shem, ki so že davno všeč ukrajinskemu oligarhatu in na njegov račun živečim izbrancem ljudstva,« so v ruskem časniku Moskovski komsomolec pojasnili, zakaj so ukrajinski poslanci zavrnili zakonski predlog Jacenjukove vlade.
Rep med noge
Jacenjuk je bil zelo čustven tudi v pogovoru za BBC, v katerem je pojasnjeval, da ne more voditi vlade brez denarja ter sedeti križem rok in gledati, medtem ko »teroristi« pobijajo in mučijo na stotine tisočev njegovih sodržavljanov. Župan Kijeva Kličko je Jacenjuka takoj napadel, da je stisnil rep med noge v enem od najhujših časov za ukrajinsko državo, Jacenjukovi privrženci pa so nekdanjega boksarja obtožili, da se je spustil v nizkoten predvolilni boj. Njegovi stranki res ne kaže dobro. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah bi Udar zasedel četrto mesto, zanj pa bi glasovalo le 7 odstotkov Ukrajincev.
Drugouvrščene radikale vodi 41-letni Oleg Ljaško, nekdanji poslanec s sumljivo kriminalno preteklostjo, ki je bratomorno vojno izkoristil za samopromocijo. Še pred odcepitvijo Krima je postal medijski junak, ko ga separatisti niso hoteli spustiti na polotok. Potem je ustanovil svojo brigado prostovoljcev, ki se domnevno bojuje na vzhodu države, ter pred kamerami »zapiral« in pretepal »separatistične« ukrajinske politike.
