Slovensko odkritje o srnah v mednarodnih revijah

Med divjadjo, ki biva v Sloveniji, so srne gotovo med najbolj poznanimi. Le kdo bi si torej mislil, da lahko o njih odkrijemo nekaj, česar stroka ne doma ne na tujem še ne ve. A vendarle, prav z raziskovanjem srn se je pred dnevi mlada slovenska raziskovalka uvrstila kot glavna avtorica v kar dve ugledni mednarodni znanstveni reviji.

Lahko imam več mladičev, kot si sploh lahko predstavljate: prvi primer izjemno velikih legel pri srnjadi v srednji in južni Evropi je naslov članka v ugledni mednarodni znanstveni reviji European Journal of Wildlife Research, ki je izšla prejšnji teden. Pod tem naslovom je kot prva avtorica podpisana mlada raziskovalka Katarina Flajšman z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Še ne 30-letna Flajšmanova, ki je na gozdarskem inštitutu članica programske skupine Gozdna biologija, ekologija in tehnologija, se že nekaj let posveča raziskovanju divjadi na naših tleh. Vsesplošno poznavanje srn je ni odvrnilo od prepričanja, da o teh živalih, s katerim se srečamo že v slikanicah za najmlajše, še preden spregovorimo, še ne vemo vsega.

In res. Skupaj z raziskovalci divjadi z visoke šole za varstvo okolja in velenjskega inštituta Enrico je v sodelovanju s kolegi z univerze v Sassariju na Sardiniji v raziskavi razmnoževalnega potenciala srnjadi prišla do zanimivega odkritja: prvi v svetu so ugotovili, da ima lahko srna v enem leglu celo pet mladičev.

Zakaj je to spoznanje edinstveno? Predvsem zato, ker je doslej veljalo, da kaj takega ni mogoče.

»Srne namreč praviloma polegajo enega ali dva, zelo redko tri mladiče; do sedaj so bili sicer znani posamezni primeri legel s štirimi mladiči, ki pa se pojavljajo zgolj izjemoma, predvsem na severu Evrope,« pojasnjuje Katarina Flajšman.

Zadržana brejost ohranjala skrivnost

Zakaj je raziskovalcem dejstvo, da imajo srne lahko tudi pet mladičev v enem leglu, ostala skrito vse do danes?

»Najprej je treba poudariti, da je bilo razmnoževanje srnjadi od nekdaj zanimivo zaradi tako imenovane zadržane brejosti,« nam na naše vprašanje odgovarja raziskovalka. »Zarodek se pri tej vrsti ne začne razvijati po oploditvi v juliju in avgustu, ko je obdobje razmnoževanja srnjadi – prsk, ampak šele konec decembra ali na začetku januarja, mladiče pa polegajo šele spomladi, praviloma maja. Tako so se srne prilagodile, da lahko polegajo v najbolj ugodnem času. Celotna brejost srne tako traja kar deset mesecev, kljub temu pa je obdobje, ko so v njej zarodki, zelo kratko.«

Poleg te posebnosti je k povsem novemu odkritju o petih mladičih v enem leglu, kar je velika izjema, prispevalo predvsem dejstvo, da raziskovalci doslej niso imeli tako velikega vzorca rodil srn. Raziskava, ki jo je vodila Flajšmanova, je tudi prva tovrstna raziskava razmnoževalnega potenciala srnjadi pri nas.

Celo lovcem, ki dobro poznajo navade in življenje srn, je to dejstvo ostalo skrito. Sogovornica tako pove, da je bila v reviji Lovec sicer že leta 1952 objavljena kratka novica o srni s štirimi zarodki kot nečem izredno redkem – to je bil tudi edini podatek o tem, da imajo lahko srne pri nas izjemoma celo štiri mladiče. No, zdaj so na podlagi pregleda struktur (rumenih telesc) v jajčnikih srn, ki so bile uplenjene pod streli lovcev v lovnem obdobju, odkrili več primerov samic, ki bi lahko imele štiri, ena pa celo pet mladičev.

»Imeli smo srečo, da smo dobili velik raziskovalni vzorec: po zaslugi dobrega sodelovanja z lovci smo med letoma 2013 in 2016 analizirali kar 1896 rodil srn,« pojasni Flajšmanova.

Bistven je bil dovolj velik vzorec

Tako velik vzorec ob izvirnih podatkovnih zbirkah, ki jih ustvarjajo slovenski lovci in so na spletu dostopne tudi raziskovalcem, omogoča pridobivanje povsem novih, prej neznanih informacij in znanj. Med drugim so naši raziskovalci dokazali zelo velik vpliv telesne mase samic, še zlasti mladih, enoletnih srn, na plodnost in pričakovano število mladičev.

»Ker je telesna masa neposredno odvisna od vremenskih razmer, ki vplivajo tudi na možnost prehrane, se med leti spreminja,« pojasnjuje mlada raziskovalka. To nadalje vpliva na število mladičev oziroma na spremenljivost prirastka med leti. »Slednje je treba upoštevati v vsakdanji praksi, saj lahko le tako s populacijami upravljamo odgovorno in trajnostno,« je prepričan izr. prof. dr. Boštjan Pokorny, mentor Flajšmanove in dekan visoke šole za varstvo okolja. »Konflikti med različnimi uporabniki prostora glede intenzitete odstrela parkljaste divjadi so namreč predvsem posledica pomanjkljivega znanja o populacijskih značilnostih vrst. Ugotovitve o razmnoževalnem potencialu prostoživečih parkljarjev bodo zato v prihodnje pomembno prispevale tudi k iskanju najbolj primernih upravljavskih odločitev.«

Enostaven dostop do vzorcev in obsežne domače podatkovne zbirke slovenskim raziskovalcem divjadi omogočajo dobro prepoznavnost v evropskem prostoru, vključno z mreženjem podatkov. S kolegi iz Italije, ki jih vodi eden vodilnih evropskih raziskovalcev parkljaste divjadi prof. dr, Marco Apollonio, so podatkovne zbirke o oplojenosti srn združili in tako omogočili izvedbo še bolj splošno veljavnih analiz. Pomen te odločitve se je pokazal takoj: v zelo velikem skupnem vzorcu (4690) srn iz Slovenije in Toskane so odkrili tudi deset srn, ki bi lahko polegle po štiri mladiče, in celo dve, ki sta nosili po pet povsem normalno razvitih zarodkov. To je prvi znani primer tako velikih legel pri srnjadi, ki bo v prihodnje v znanstvenih in strokovnih krogih gotovo požel veliko zanimanja.

Srne – iz otroških slikanic v znanstvene revije

Slovenski raziskovalci že več let proučujejo razmnoževalno sposobnost (potencial) prostoživeče parkljaste divjadi – zlasti srnjadi, pa tudi jelenjadi in divjega prašiča. Poznavanje razmnoževalnega potenciala je ključno za napovedovanje prirastka in posledično za razumno, prožno ter trajnostno upravljanje s populacijami najpomembnejših vrst divjadi.

Prav na dan, ko je bil objavljen članek o izjemno velikih leglih, je po naključju, ki pa vendarle kaže na velik pomen tovrstnih raziskav, priznana znanstvena revija PLoS One objavila še en članek s podpisom Katarine Flajšaman, z naslovom Starostno pogojen vpliv telesne mase na plodnost in velikost legla pri srnah. Ta pojasnjuje vpliv različnih individualnih dejavnikov na razmnoževalni potencial srn. Hkrati je ta mlada raziskovalka, tudi kot prva avtorica, v sodelovanju s poljskimi kolegi pripravila prispevek za objavo v reviji Mammal Research, v katerem so predstavili vpliv telesne mase in populacijskih gostot na razmnoževalni potencial srnjadi na vseevropski ravni.

»Pri teh raziskavah so poleg omenjene skupine sodelovali tudi kolegi z ljubljanske biotehniške fakultete in inštituta za raziskave sesalcev iz Balowieze na Poljskem,« pojasnjuje Katarine Flajšman in pove, da so ugotovitve pomembne še zlasti zato, ker jih bo mogoče prenesti neposredno v vsakdanjo prakso upravljanja s populacijami srnjadi.

»Znanstvene objave v uglednih mednarodnih revijah so najpomembnejši kazalec uspešnosti raziskovalcev, z ustrezno komunikacijo in obveščanjem javnosti pa omogočajo tudi prenos najnovejših dognanj h končnim uporabnikom ter promocijo dosežkov slovenske znanosti v domačem in mednarodnem prostoru,« je raziskovalni uspeh mlade raziskovalke komentiral njen mentor dr. Boštjan Pokorny.

»Podpora, ki jo izvajanju tovrstnih raziskav namenjajo javna agencija za raziskovalno dejavnost, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in lovska zveza, se je v tem primeru izkazala za zelo smiselno,« poudarja dr. Pokorny.