Ukrajinska kriza: Kerry in Lavrov o tem, kdo ne spoštuje dogovora

Odnosi med ZDA in Rusijo so še vedno napeti. Ameriški zunanji minister John Kerry od Moskve zahteva, naj uresniči nedavni dogovor iz Ženeve, ruski kolega Sergej Lavrov pa mu odgovarja, naj Washington najprej doseže, da bodo sporazum spoštovali v Kijevu.

Po poročanju tiskovnih agencij sta se zunanja ministra Kerry in Lavrov minuli konec tedna v telefonskem pogoru sporekla o tem, kdo naj bi bil kriv, da nedavni ženevski dogovor med zunanjimi ministri ZDA, Rusije, EU in Ukrajine ostaja mrtva črka na papirju, in da se napetosti v Ukrajini še kar zaostrujejo. Po besedah tiskovnega predstavnika Bele hiše Jena Psakija v Washingtonu od Moskve upravičeno pričakujejo, da bo v skladu z ženevskim sporazumom storila vse ustrezne korake, ki bodo prispevali k razelektriti napetosti v Ukrajini. Moskva bi namreč morala »konkretno«, kot je dejal Psaki, pritisniti na proruske separatiste na vzhodu Ukrajine, in jih pripraviti do umika, sicer bodo v prihodnjih dneh, »če se to ne bo zgodilo, sledili zelo konkretni ukrepi Zahoda«. Po besedah ameriškega tiskovnega predstavnika pri tem niso izključene niti sankcije proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu osebno. Na seznamu je sicer še velik drugih visokih ruskih predstavnikov, je v kratkem intervjuji preko twitterja za radio Echo Moskva povedal Psaki, toda na vrsto lahko pride tudi sam ruski predsednik.

V Moskvi na vse te pritiske Washingtona odgovarjajo, da bi morale pripravljenost za uresničevanje nedavnega ženevskega dogovora v prvi vrsti pokazati predvsem začasne oblasti v Kijevu, česar pa, kot je v telefonskem pogovoru s Kerryjem dejal ruski zunanji minister Lavrov, ni videti. Lavrov je Kerryja posebej opozoril, da začasen oblasti v Kijevu še vedno nočejo ustaviti niti nasilja takih ultranacionalističnih skupin, kot je Desni sektor, in da navsezadnje tudi v Združenih državah očitno ni videt pripravljenosti, pritisniti na začasne kijevske oblasti, naj končno utišajo nacionalistične razgreteže, ki s svojim ravnanjem v vzhodnih in južnih predelih nekdanje sovjetske republike povzročajo številne napetosti in izzivajo krvave konflikte. Po prepričanju ruskega zunanjega ministra so bile tudi za nedeljsko streljanje v Slavjansku, med katerim sta padli najmanj dve žrtvi, krive predvsem prehodne oblasti v Kijevu, ki grobo kršijo ženevski dogovor o umiritvi napetosti.

Odprto ostaja tudi vprašanje, kako v reševanje konflikta sploh vključiti Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki naj bo po dogovoru iz Ženeve v Ukrajino poslala svoje opazovalce in prevzela vodilno posredniško vlogo pri reševanju konflikta. Ameriški zunanji minister Kerry je Lavrova v telefonskem pogovoru menda pozval, naj Rusija v OVSE takoj imenuje svojega visokega diplomata, ki bo tesno sodeloval z organizacijo in s tem po prepričanju Washingtona »dal vsem upornikom z vzhoda Ukrajine povsem jasno vedeti, da Moskva stoji za ženevskimi dogovorom in da se odločno zavzema za umiritev napetosti«. Ukrajina naj bi svoje visoke predstavnike namreč že imenovala, zato bi bili zdaj zelo pomembno, da jih čim prej določi tudi Rusija.

Ruski zunanji minister Lavrov se je o uresničevanju ženevskega dogovora in o vlogi OVSE pri reševanju krize po telefonu pogovarjal tudi z nemškim zunanjim ministrom Frank-Walterjem Steinmeierjem. Kot so po pogovorih sporočili v Berlinu, je poudari predvsem pomen učinkovite opazovalne misije OVSE, ki naj ugotovi dejansko stanje v Ukrajini in s svojo prisotnostjo omilili napetosti na vzhodu in jugu države. Ključni poudarki ženevskega dogovora so namreč prav umiritev napetosti, razorožitev separatistov, vrnitev nezakonito zasedenih poslopij v zameno za amnestijo in privolitev v pogajalsko vlogo OVSE pri rešitvi zapleta.