Sindikati in delodajalci so danes podpisali novo kolektivno pogodbo za trgovino, po kateri bodo od 1. septembra trgovine, razen nekaterih izjem, zaprte vseh 15 praznikov (doslej so morale biti zaprte deset praznikov), medtem ko se bo število delovnih nedelj za zaposlene povečalo s sedanjih 15 na 20 na leto. Zaposleni, ki skrbijo za otroke do treh let starosti, bodo ob nedeljah in praznikih po novem lahko delali, a le ob pisnem soglasju, ki ga bodo lahko kadar koli tudi preklicali.
Dodatek za nedeljsko delo, ki ga bo delavec lahko še naprej opravljal največ dvakrat na mesec, se bo povečal s sedanjih najmanj 5,40 na najmanj 6,05 evra na uro oziroma bo, če je to za delavca ugodneje, znašal dvojno uro običajnega dela. Dodatek za delo ob praznikih ostaja 250 odstotkov urne postavke. Nova štiriletna kolektivna pogodba bo začela veljati 15. avgusta, določbe, ki se nanašajo na število nedelj v letu in minimalno višino dodatka za nedeljsko delo, pa 1. septembra.
»Delodajalska stran je vztrajala pri odpravi vseh omejitev za nedeljsko in praznično delo, naš poudarek pa je bil predvsem na povišanju plač in nadomestil. Naša nedavna anketa med zaposlenimi je tudi pokazala, da želijo biti delavci na praznike doma, bi bili pa ob višjem plačilu pripravljeni več delati ob nedeljah. Anketa, v kateri je kar 97 odstotkov vprašanih podprlo morebitno stavko, je bila ob pomanjkanju kadra zagotovo precejšen pritisk na delodajalce,« je pojasnil generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS Ladi Rožič.
Za turiste bo poskrbljeno le v kampih
Izjeme, kjer se bo lahko delalo ob nedeljah in praznikih, bodo še naprej veljale za bencinske servise, maloobmejne prodajalne, lekarne, pekarne, slaščičarne, delo v energetiki in skladiščih, v družinskih podjetjih… Omejitve pa po novem ne bodo veljale tudi pri spletni prodaji, na stojnicah in tržnicah, v počitniških kampih ter na sejmih in prireditvah. O kakšnem posebnem režimu delovnega časa trgovin v turističnih krajih po Rožičevih besedah v pogajanjih niso govorili, sam pa sicer meni, da bi moralo biti turizmu v interesu, da so ob nedeljah in praznikih odprte gostilne, ne pa trgovine.
Kolektivna pogodba (kot edina v Sloveniji) ohranja tako imenovano odvračilno normo v primeru kršitev določil. Delavcu, ki bo namesto največ dveh delal tri nedelje ali več v mesecu oziroma več kot 20 nedelj na leto ali če bo delal na praznik, bo moral delodajalec naslednji mesec izplačati kar petkratni znesek njegove urne postavke.
Plače prodajalk višje za sedem odstotkov
Zaposleni v trgovini so si izborili tudi nekoliko višje plače. Osnovne plače do vključno petega tarifnega razreda se bodo januarja prihodnje leto povišale za pet odstotkov, julija pa za dodatna dva odstotka. Še nekoliko bolj, za 10 odstotkov, se bodo zvišale osnovne plače zaposlenih v šestem in sedmem tarifnem razredu, ki se v prejšnjih pogajanjih niso spremenile. Povprečna bruto plača v dejavnosti trgovine na drobno je sicer aprila letos znašala 1356 evrov (7,2 odstotka več kot aprila lani), povprečna neto plača pa 896 evrov ali 6,2 odstotka več kot leto prej. Povprečna bruto plača prodajalk je v prvih štirih mesecih tega leta znašala 1108 evrov.
Poleg zvišanja plač so se v novi kolektivni pogodbi dogovorili tudi za njihovo usklajevanje z inflacijo. Najnižje osnovne plače se bodo s 1. julijem prihodnje leto uskladile za razliko med enim odstotkom in dejansko inflacijo, od leta 2020 naprej pa do največ dveh odstotkov.
Pogajalci so natančneje opredelili tudi delovni čas, ki tedensko, skupaj z nadurami, ne bo smel preseči 56 ur. V primeru, ko delodajalec delavca o začasni prerazporeditvi delovnega časa ne bo obvestil en dan prej (pri prerazporeditvi več kot deset delavcev pa tri dni prej), bo moral plačilo za te ure povišati za 100 odstotkov. Če bo delavec presegel maksimalno dovoljenih 2088 delovnih ur na leto in presežka ne bo mogel izkoristiti za proste dneve, pa bo za presežene ure prejel plačilo v višini dodatnih 60 odstotkov (doslej 45 odstotkov).
Regres za letni dopust ostaja v višini minimalne plače, delodajalci, ki izplačujejo del regresa v nedenarni obliki, pa bodo morali zanj nameniti 970 evrov (doslej 910 evrov). Z nedenarnim delom regresa, ki lahko tako kot doslej znaša največ 45 odstotkov zneska, bodo morali delavcem omogočiti nakup izdelkov, ki jih potrebujejo za vsakodnevne življenjske potrebe.
Delodajalci naj bi bili zadovoljni
Čeprav delodajalci nad novimi rešitvami ne morejo biti posebej navdušeni, pa so Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v skupni izjavi zapisali, da je nova kolektivna pogodba »plod pozitivnega socialnega dialoga v dejavnosti in predstavlja dosežek v interesu zaposlenih v trgovini in delodajalcev v tej dejavnosti«. V Mercatorju so ob tem povedali, da so dogovor podprli »glede na aktualne okoliščine v trgovini in v duhu nadaljnjega dobrega sodelovanja s socialnimi partnerji«.
