Naj živi dobro novinarstvo

Na medijskem festivalu Naprej/Forward 2014 o tem, kakšno novinarstvo imamo in s čim se spopada.

Objavljeno
20. november 2014 23.32
Monika Hrovat
Monika Hrovat

Ljubljana – Medijski festival z dolgim seznamom domačih in tujih gostov ponuja pregled medijske krajine, od dobrih novinarskih praks do napak, svetovnih trendov, skrb vzbujajočega finančnega položaja in izjemnih novinarskih dosežkov. Udeleženci razpravljajo o tem, kje mediji so in kam hočejo iti ter zakaj je to pomembno ne le za medijske ustvarjalce, ampak za družbo nasploh.

Tridnevno dogajanje organizira Društvo novinarjev Slovenije v sodelovanju z večjimi slovenskimi medijskimi hišami; letos je organizirano tretjič zapored. Njegovi ustvarjalci, ekipa 50 ljudi, pravijo, da »prinaša izbrane primere iz globalne medijske prakse, najnovejše trende in nova znanja, ki jih novinarji, uredniki, fotografi, oblikovalci in drugi medijski ustvarjalci potrebujejo, da bi javnosti ponudili kakovostne, dostopne in verodostojne vsebine«. Namenjen pa je tudi vsem tistim, ki si prizadevajo za kakovostne medijske vsebine in jih zanima, kako te nastanejo.

S kakšnimi težavami se trenutno spopadajo mediji, je na primeru padca in vzpona Žurnala24 opisal urednik in direktor spletnega portala, ki je vzniknil iz ugaslega medija, Matej Košir. Brezplačnik je bil ukinjen maja letos, spet pa je njegov spletni portal začel delovati julija. Tokrat pod novim vodstvom, lastniki medija so postali novinarji. Ob svojem »ponovnem rojstvu« so dejali, da za njimi niso »strici iz ozadja«, danes pa pravijo, da že poslujejo z dobičkom, »sicer minimalnim, a vendarle«, je dejal Košir.

Dobrih medijskih praks tudi pri nas ne manjka

»Standarde smo uničili sami, ker smo se začeli prodajati vsem drugim, le ljudem ne,« je dejal Košir. A treba jih bo na novo vzpostaviti. Gostje festivala so opozorili, da pogrešajo bolj poglobljeno poročanje, dobre zgodbe, ter da je nujna prilagoditev novi informacijski tehnologiji in njenim platformam.

Kljub vsemu dobrih medijskih praks – Delo se predstavlja s svojim projektom Delodata – tudi na domačih tleh ni malo. Na to pa kažejo tudi nagrade čuvaj, ki bodo jutri na festivalu podeljene za najboljše stvaritve v medijih v preteklem letu.

Novinarski premiki v 2014

Festival Naprej je ponudil priložnost za predstavitev dobrih novinarskih praks leta 2014. Med njimi je tudi DeloData, projekt časopisne hiše Delo, kjer se združita podatkovno novinarstvo in interaktivna grafika. Zgodbe postavlja v širši kontekst, v katerem dnevno aktualne novice dobijo svoj pravi pomen. »S tem projektom smo obrnili na glavo načelo, da se vsebine iz tiska dajejo na splet - sedaj počnemo ravno obratno,« pravi Delova novinarka Anuška Delić.

V času, ko se tiskani mediji selijo na digitalne platforme, je praktična rešitev mobilna aplikacija Trafika, ki jo je ustanovilo podjetje Klika. Omogoča vam, da s pametnega telefona ali tablice virtualno prelistate časopise, revije, kataloge in knjige večjih založniških hiš v Sloveniji. Aplikacijo je predstavil eden izmed solastnikov podjetja Klika Gregor Rebolj. Opozoril je, da trenutni trendi kažejo, da bi v Sloveniji do leta 2030 lahko ostali brez tiskanih izdaj časopisa, kar pomeni, da mora klasičen časopis spremeniti obliko, če želi obstati na trgu.

Spregovorili so tudi o Žurnalu24, ki je bil najbolj bran brezplačnik vse do letošnjega maja, ko je bil ukinjen. Brez predhodnega opozorila je bilo odpuščenih vseh 53 honorano in redno zaposlenih novinarjev. »Žurnalovci« so julija ponovno združili moči in začeli (ali pa nadaljevali) objavljati novice na Žurnalovi spletni strani. O oživitvi medija po tem, ko so njegovi lastniki postali novinarji, je spregovoril njegov urednik Matej Košir. Košir pravi, da kljub finančnim težavam ne smejo pozabiti, da je »najbolj pomembno, da novinarji ostanejo v službi ljudi«.