Generalni državni tožilec Drago Šketa je kar naenkrat postal skrbnik zoper sovražni govor na spletu. Vehementno je odredil strokovni nadzor nad delom tožilke, ki je zavrgla ovadbo zoper uporabnika twitterja, kateri je na tem omrežju zanikal holokavst in pisal, da nacistične politike masovnega pobijanja ni bilo.
Zoper uporabnika je ovadbo vložil ZRC SAZU, na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani pa so jo zavrnili, češ da gre za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti samo v primerih, ko lahko besede preidejo v nasilna dejanja. V tem primeru pa je avtor po besedah tožilke Alenke Jesenko zgolj izrazil svoje mnenje in ni imel namen vplivati na ljudi, da preidejo k nasilnim dejanjem.
Ob nenadni izredni skrbi Škete zoper sovražni govor, ki ga je treba po njegovem na vsak način preprečiti in storilce preganjati, velja opozoriti na primer, ko se nobenemu tožilcu, niti Šketi, ni zdelo potrebno ukrepati. Pa ni šlo za sovražni govor oziroma celo kaznivo dejanje grožnje kar na sploh, pač pa za natanko usmerjen zapis zoper novinarje našega tednika Reporter.
Sedmega januarja 2015, na dan grozljivega islamističnega pokola novinarjev pariškega satiričnega tednika Charlie Hebdo, je neznanec pod profilom »zakladnik Matija« na omrežju facebook zapisal, da je bil pokol v Parizu zgolj otroški vrtec v primerjavi s tem, kar bomo v prihodnjih tednih doživeli novinarji z Reporterja in Demokracije ter naj se kar pripravimo.
Ko smo javnost opozorili na to, je storilec svoj facebook profil nemudoma izbrisal, seveda pa smo uspeli še prej njegov zapis dokumentirati. Neznanega storilca smo novinarji Reporterja ovadili na policijo zaradi kaznivih dejanj grožnje in javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Toda okrožna državna tožilka v Ljubljani (celo ista tožilka- Jesenkova) je ovadbo zavrgla, če da v pisanju (grožnjah s pokolom!) ni znakov nobenih kaznivih dejanj.
Nato smo okrožnemu sodišču v Ljubljani predlagali opravo posameznega preiskovalnega dejanja za izsleditev IP naslova računalnika, na katerem je storilec objavil napoved umorov. Sodnice Katarina Turk Lukan, Alja Kratovac in Vesna Podjed so nas gladko zavrnile s škandalozno razlago.
Ugotovile so, da se tednik Reporter uvršča med politični tisk, ki zna s svojim pisanjem razburiti splošno javnost, s čimer izziva burne reakcije posameznikov, kakor se je po njihovem zgodilo v tem primeru. To pomeni, da so dejansko odprle prosti lov na nas zaradi našega pisanja in stališč. Dejala so, da grožnja sploh ni resna, pri čemer sploh niso vedele, kdo je storilec, ali je oborožen, nasilen, neuravnovešen…
Zoper odločitev okrožnega sodišča v Ljubljani smo vložili tožbo na upravno sodišče, ker so nam omenjene sodnice kratile ustavne pravice do varnosti, do varstva osebnostnih pravic in do svobode izražanja. Poleg vsega so se še one sovražno opredelile do Reporterja. Upravno sodišče je našo tožbo gladko zavrnilo, prav tako je nato našo pritožbo zoper sklep upravnega sodišča zavrnilo vrhovno sodišče.
Tako smo prišli do zadnje pravne stopničke v Sloveniji- natanko pred letom dni smo na ustavno sodišče vložili ustavno pritožbo, ker so nam na vseh instancah rednega sodstva grobo kršili omenjene ustavno zagotovljene pravice. Ustavni sodniki naše pritožbe še niso obravnavali, smo pa odločeni, da bomo svoje pravice zaščitili tudi s tožbo zoper Republiko Slovenijo na Evropskem sodišču za človekove pravice, če bo potrebno.
O vsem navedenem smo sproti obveščali javnost, pa se ne Dragu Šketi, ne nobenemu drugemu tožilcu ni zdelo vredno, da bi nastopil zoper tovrstni sovražni govor in neposredne grožnje z umorom novinarjem. Da bi tožilstvo in sodišča na opisani način posredno celo spodbujala spletni sovražni govor in grožnje z umori zoper novinarje, bi bilo v »normalnih« evropskih državah nekaj nezaslišanega. Zgolj še en dokaz, da smo še daleč od normalnosti…