»Petdeset milijard evrov varčevalnih ukrepov v francoskem proračunu za nas, petdeset milijard evrov dodatnih nemških naložb za vas - to bi bilo dobro ravnotežje,« je pred včerajšnjim francosko-nemškim sestankom v Berlinu poudaril francoski gospodarski minister Macron. Francija si bolj kot kadarkoli prej prizadeva, da bi za gospodarsko okrevanje v Evropi bolj kot doslej uravnotežili politiko varčevanja in politiko porabe oziroma državnih naložb.
V tem duhu sta francoski finančni minister Michel Sapin in gospodarski minister Emmanuel Macron v nedeljo nemško vlado pozvala, naj Nemčija do leta 2018 zagotovi za 50 milijard evrov naložb iz javnega denarja. Za prav toliko, 50 milijard evrov, namerava Francija skrčiti proračunske izdatke do leta 2017, da bi javnofinančni primanjkljaj zmanjšala pod tri odstotke BDP.
Kakšen dogovor je prineslo srečanje v Berlinu
Francoska ministra Sapin in Macron sta se včeraj v Berlinu sešla z nemškima kolegoma, finančnim ministrom Wolfgangom Schäublom in gospodarskim ministrom Siegmarjem Gabrielom, glavna tema pa so bile možnosti za zagon rasti v Evropi.
Sporazum do decembra
Kot sta se včeraj dogovorili Nemčija in Francija, bosta na začetku decembra pripravili skupni dokument o okrepitvi naložb. Nemčija sicer dodatnim javnim naložbam načelno nasprotuje, saj bi se morala zanje dodatno zadolžiti, vendar je pripravljena razmisliti, »kaj se da narediti v mejah možnega«.
Kaj bi si lahko od dogovora obetala Slovenija
Če bo Nemčija zagotovila omenjeni znesek naložb do leta 2018, bo vsaj del evropsko razpršen, a vprašanje je, ali lahko na košček tega naložbenega zneska računa tudi Slovenija.
Najbrž bi se tudi pri tem vprašanju znova pokazala glavna težava Slovenije, ki se skriva v tem, da je slovensko poslovno okolje načelno neprijazno do tujih naložb.
Nepredvidljivo okolje pri nas velika ovira za naložbe
Daleč največja težava Slovenije je, da je njeno davčno okolje skrajno nepredvidljivo. Vlagatelji, niti domači niti tuji, ne morejo z veliko gotovostjo predvideti, kakšne bodo njihove davčne obveznosti prihodnje leto, kaj šele prihodnjih pet ali deset let. Zato ne morejo izračunati pričakovane donosnosti naložbe.
Kaj lahko storimo
Ker je kupna moč v Sloveniji za tuje vlagatelje skoraj nepomembna, poleg tega pa Slovenija potrebuje več naložb v izvozno usmerjeno predelovalno industrijo, bi vlada morala ugotoviti, kaj vse odvrača tuje naložbe, ter ustvariti konkurenčno okolje na vseh najpomembnejših področjih, tako da bi imel tuji vlagatelj interes vlagati v Sloveniji, ne pa v Avstriji ali Nemčiji. Doslej je Slovenija konkurirala predvsem s poceni delovno silo. A strošek dela je zaradi nadpovprečne obdavčitve v Sloveniji že višji kot v sosednjih državah in drugih bolj ugodnih državah EU. Poleg tega imamo bolj togo delovno zakonodajo.
