NEW YORK – Američani podpirajo vrsto različnih metod usmrtitev, je pokazala anketa televizijske mreže NBC. Vsak tretji vprašani je dejal, da je injekcija edina sprejemljiva oblika kaznovanja za največje zločine, drugi so zagovarjali tudi primitivnejše metode: 20 odstotkov jih je bilo za plinske komore, 18 za električni stol, 12 za smrt s streljanjem in osem odstotkov jih je bilo za obešanje. Od leta 1976, ko so v Ameriki ponovno uvedli ustrelitev kot kazen za najhujše zločine, so bili tako usmrčeni le trije ljudje. Zapornik, ki je leta 2010 izbral ustrelitev namesto smrtonosne injekcije, je bil razglašen za mrtvega dve minuti zatem, ko so ga štirje naboji zadeli v srce. Podobno potrjuje primer iz leta 1938, ko je bil obsojenec priključen na monitor in se mu je srce ustavilo po 30 sekundah, kmalu zatem pa je sledila možganska smrt.
Primeri neuspelih usmrtitev
Drugače kažejo usmrtitve na električnem stolu, kjer so pri zadnji usmrtitvi obsojenca dvakrat priklopili na 1800 voltov, vsak električni udar pa je trajal po 90 sekund. Leta 2007 so obsojenko razglasili za mrtvo po dveh električnih udarih, ki sta trajala po 20 sekund. Seveda pa so bili tudi primeri neuspelih usmrtitev, tako so leta 1987 obsojenca ubili šele po petih električnih ciklusih oziroma po 17 minutah.
Od uvedbe smrtne kazni v ZDA so bili trije obsojenci obešeni. Zadnji primer je iz leta 1996, umrl pa je 11 minut potem, ko so mu izmaknili tla pod nogami. Leta 1993 so obsojenca razglasili za mrtvega po štirih minutah, leta 1994 pa po šestih. V 11 primerih so v ZDA uporabljali tudi plinske komore, toda smrt s cianidom je dolgotrajna, saj se je, na primer, zadnji obsojenec v Arizoni zadušil po 18 minutah.
S smrtonosnimi injekcijami človek umre v petih minutah do dveh ur, odvisno od kemičnih substanc v injekciji, fizionomije obsojenca in možnih komplikacij. Kadar uporabljajo barbiturate, hitro izgubijo zavest in umrejo v petih minutah, lahko pa se zaplete, kot leta 2014, ko se je obsojenec zbudil in umrl šele 43 minut po začetku procedure.
