ŠKOFJA LOKA – Vzorčni primer bizarnosti našega sodnega sistema, povezanega z razmišljanjem tožilstva ob podpori kriminalistične preiskave, je v Škofji Loki. Tjakaj, namesto v Kranj, se je, morda celo zato, da bi se primer skril pred javnostjo, poslalo Florjana Gašperina, Matjaža Pernuša, Dejana Mencingerja, Tanjo Kokalj, Janeza Odarja in Janeza Žemljo. Ženo prvootoženega Jano Gašperin so že na začetku izločili iz primera.
»Mislim, da sem v tej sodni dvorani že petintridesetič. Ne, je kar že šestintridesetič,« je dejal Gašperin. Tolikokrat tudi odvetniki, sodnica, tožilski kader, zapisnikarica, večinoma plačani iz davkoplačevalske malhe. Kaj so obtoženci storili, da že leto dni čemijo na zatožni klopi škofjeloške sodnije, odvetniki si nabirajo ure za obračun, tožilstvo spreminja obtožnico in sodnica Simona Prosen vodi obravnavo tako pikolovsko, kot da bi pred njenim obličjem sedeli Boško Šrot, Igor Bavčar in Ivan Zidar naenkrat?
Na pult vrgel 20 evrov in šel
Zgodilo se je novembra 2010. Gorenjski možje v modrem so v večernih urah zasedli prostore AMZS v Lescah, kjer se še danes opravljajo tehnični pregledi, in zaprli oba Gašperinova. Mož je bil vodja enote, žena je opravljala administrativna dela. Naslednji dan smo prek sporočil za javnost prejeli nekakšen scenarij goljufanja ob tehničnih pregledih, ki naj bi šel nekako takole: tehnično neustrezno vozilo so interesenti dostavili do stavbe AMZS, tam so s prometnim dovoljenjem oddali še 100 evrov, morda kdaj več, morda kdaj malček manj. Nato so vozilo peljali na izhod garaže za tehnični pregled, skozi garažo in nad kanali pa se je peljal tehnično brezhiben avtomobil, kar so zaznali računalniki. Podatke o vozilih, ki naj bi jih pregledali, a jih niso, naj bi Gašperinova vnašala ročno. A glej ga, zlomka, že čez teden dni se je izvedelo, da je pol leta prisluškovanj, štirideset policistov in kriminalistov za odmevno akcijo okupacije prostorov AMZS Lesce odkrilo zakonca, ki naj bi iz petih podkupnin odnesla največ 250 evrov. Gorenjska se je držala za trebuhe od smeha. Nenadoma je seštevek namesto pričakovanih deset in deset tisočev evrov podkupnin zaradi krip, ki niso bile tehnično brezhibne, nanesel vsega skupaj toliko, kot stane eno spodobno kosilo dveh poslovnežev sredi Ljubljane ob sklepanju malček večjega posla.
Na policijo smo že lani naslavljali vprašanja, koliko je davkoplačevalce stalo delo tajnega policijskega sodelavca Rudolfa, ki je podtaknil označen bankovec za 20 evrov v poslovalnico AMZS Lesce, in prejeli odgovor brez konkretnega podatka: »Podatka o številu delavcev policije, ki izvajajo posamične naloge policije v konkretnih nalogah, kakor tudi podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim oziroma so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti, ne razkrivamo.« |
Vrag je odnesel šalo, saj je primer tožilstvo gnalo na sodišče. Leta 2013, ko se je škofjeloška sodnica lotila poslušanja dokazov tožilstva, pa nov šok! Vsi obtoženi, barabe prve klase, kot je bilo sklepati novembra 2010, so utajili, ponaredlili oziroma prikrajšali državo za 30 evrov in 88 centov! Takšna je bila vsota, slišana v začetku sojenja. Mimogrede, Florjan Gašperin je od svoje firme prejel izredno odpoved delovnega razmerja sredi leta 2011, čeprav sodišče do danes sploh še ni odločilo, ali je kriv ali ne! Kaj bo storila AMZS, če bo spoznan za nedolžnega? Primer se že vleče na škofjeloški sodniji nerazumno dolgo. In še povrhu: tožilstvo je spremenilo obtožnico in porabljanje davkoplačevalskih sredstev za mletje sodnih mlinov brez repa in glave se je nadaljevalo, čeprav je že od novembra 2010 popolnoma jasno, da je šlo ob sodelovanju tajnega policijskega delavca s šifriranim imenom Rudolf za izzvano kaznivo dejanje. »Spomnim se tega Rudolfa. Prišel je iz lokala blizu prostorov AMZS, dal na pult dvajset evrov in takoj odšel. Šel sem celo za njim, da bi mu dal nazaj ta bankovec, pa jo je ucvrl stran, kot so ga noge nesle,« se spominja prvoobtoženi.
Zanikal lastno ovadbo
Sicer pa je 21. avgusta 2014 tožilstvo spremenilo obtožni predlog, odvetniški zbor z druge strani pa si je bil edini, da za kaj takega ni bilo pogojev. »Problem tega sojenja ni v obtožnem predlogu, nastal je mnogo prej,« je začel Franc Rojko, zagovornik Gašperina: »Osmega julija 2010 je državna tožilka izdala dovoljenje za izvajanje posameznih preiskovalnih ukrepov, med drugim ukrep navideznega dajanja podkupnin.« Tožilsko odredbo so izdali na podlagi izjave Igorja Bizjaka, nekoč zaposlenega prav v enoti AMZS Lesce, ki je menda povedal, da se dogajajo nepravilnosti ob tehničnih pregledih in da se ob tem izročajo podkupnine. Rojko je povzemal: »To je bila podlaga, da se je postopek začel. A se je zadeva zapletla z zaslišanjem Bizjaka v preiskavi, ključne priče v tem kazenskem postopku. Dne 14. decembra 2010 je Bizjak pojasnil, da kriminalistom nikoli ni dal izjave, da se dajejo v prostorih AMZS podkupnine v znesku od 50 do 200 evrov. Pojasnil je, da tega nikoli ni videl, da tega nikoli ni rekel in da nikoli nikomur tega ni povedal. Navedbe, ki jih je v uradni zaznamek zapisal kriminalist in se nanašajo na Bizjakova izjave, niso resnične.«
»Gre za očitno največji fiasko policije na Gorenjskem v zadnjih desetih letih,« je dodajal odvetnik Mitja Sever. Tožilec Tilen Demšar je neizprosen in za Gašperina zahteva debelih tri leta in pol zaporne kazni, vsi preostali naj bi jo odnesli s pogojnimi obsodilnimi kaznimi.
Pričakovane zaključne besede zagovornikov so zahtevale popolno oprostitev. »Ta postopek poteka v nasprotju z vsem, kar so nas učili na pravni fakulteti. Preiskava se je vodila na način: storilca imamo, z dokazi pa bomo že kako,« je bila slikovita odvetnica Anka Kozamernik: »Bistvo je, da dokazi ne dokazujejo ničesar. Kar se očita v obtožnem predlogu, je popolna neumnost.«