Tiskane izdaje
Komisija DZ za nadzor javnih financ je junija lani med drugim pozvala Finančno upravo RS (Furs), Inšpektorat za delo, Nacionalni preiskovalni urad in specializirano državno tožilstvo, da preverijo obseg zaposlovanja v Luki Koper prek statusov samostojnih podjetnikov in s tem povezane morebitne obstoje lastnosti delovnega razmerja.
Delavska svetovalnica pa je zdaj pridobila poročilo ministrstva o aktivnostih Fursa, kjer so zapisali, da je Furs februarja izvedel finančno preiskavo pri večjem številu družb, ki delujejo na območju Luke Koper in z njo poslujejo.
Nekaj »manjših nepravilnosti«
V okviru preiskave so med drugim ugotovili nekaj »manjših nepravilnosti« s področja zaposlovanja in dela na črno, zato so uvedli prekrškovne postopke. Nato so še junija lani z inšpektoratom za delo izvedli akcijo, v kateri so ugotovili nepravilnosti na področju zagotavljanja dela.
Ugotovili pa so tudi, da izvajalci pristaniških storitev sodelujejo z družbami, ki nimajo zaposlenih, odgovorne osebe pa niso dosegljive. Te družbe do uvedbe davčnega inšpekcijskega nadzora oddajajo obračune DDV z majhnimi obveznostmi ali presežki, ki se kompenzirajo. Po uvedbi nadzora pa niso več dosegljivi.
»Zadnji v verigi praviloma dviguje nedokumentirano gotovino, ki predstavlja vir za izplačevanje zaposlenih na črno, dodatno plačilo sicer redno zaposlenih, lahko pa tudi za različne provizije,« so ugotovitve Fursa povzeli na ministrstvu.
Takšen model poslovanja po mnenju Fursa omogoča izredno netransparento poslovanje na drugi, tretji in nadaljnjih ravneh podizvajalcev. Kot so dodali, je to mogoče rešiti predvsem s spremembo poslovnega modela poslovanja Luke Koper, tako da družba sama zaposli potrebne delavce.
