Turki vse močneje ogrožajo položaje evropskih velikanov

Ljubljana – Zmagoslavni marš Bešiktaša v domnevno najbolj izenačeni skupini lige prvakov je presenetil številne v evropski nogometni družini. Turški klubi ne premorejo zgodovinskih uspehov kot njihovi tekmeci iz Nemčije, Francije in Portugalske, ki so zaostali za njimi v skupini G. Toda podvig Bešiktaša je vse prej kot naključen ali nepričakovan.

Jernej Suhadolnik

Pokal Uefa iz leta 2000 v vitrinah Galatasaraya predstavlja »vse«, kar krasi turške klube v zgodovini evropskih nogometnih tekmovanj. S podvigom najtrofejnejšega kluba v Turčiji časovno sovpada tudi 3. mesto turške reprezentance na SP 2002, v vseh drugih primerih je ostalo zgolj pri velikih besedah, skritih željah in megalomanskih vlaganjih v nogomet.

Toda neusahljive investicije turških podjetij v šport je vendarle nemogoče prezreti. Turki želijo opozoriti na svojo vzpenjajočo se moč tudi prek nogometa, koncept podpira predsednik države in nekdanji nogometaš Recep Tayyip Erdogan, ki želi pripeljati v državo tudi evropsko prvenstvo leta 2024. Njihova glavna orožja so najmočnejši klubi Galatasaray, Fenerbahče in – Bešiktaš. Slednji si je v družbi Leipziga, Monaca in Porta že zagotovil nastop v februarski osmini finala lige prvakov; kogarkoli bo žreb »osrečil« s Turki, mu gotovo ne bo lahko.

Ne gre le za Bešiktašev štadion Vodafone Park, na katerem igrajo nogomet pred 42.000 navijači, ki ustvarijo rekordno glasno podporo moštva s 132 decibeli, pač pa za resen klub, ki se je zavihtel na vrh z načrtnim delom. Čeprav je »Športni klub Bešiktaš« najstarejši v Turčiji – marca bo praznoval 115 let –, je povečini izgubljal troboj z uspešnejšima mestnima rivaloma Fenerbahčejem in Galatasarayem. Toda zaporedna naslova turškega prvaka sta prišla ob zanj optimalnem času – med pogajanji o novi pogodbi za prodajo TV pravic prenosov tekem turške 1. in 2. lige. S pogodbo, ki je začela veljati v tej sezoni, bo 18 članov prve lige do vključno sezone 2021/22 prejemalo 700 milijonov dolarjev na sezono (600 mio €). To je vsota, primerljiva z večino lig v zahodni Evropi. Mariborske nastope v Evropi je torej možno še lažje ovrednotiti skozi podatek, da si deset članov 1. SNL letno razdeli milijon evrov od glavnega pokrovitelja lige.

Ko je 50-letni gradbeni magnat Fikret Orman z diplomo floridske univerze postal 33. predsednik Bešiktaša, je poznal načrt za preporod kluba. Njegov predhodnik, Yildirim Demirören (53), lastnik podjetja, ki se ukvarja z distribucijo utekočinjenega naftnega plina, je leta 2012 odstopil in prevzel vodenje turške nogometne zveze, ki na letni ravni ustvari približno 300 milijonov evrov prihodkov. Bešiktaš je najprej zgradil novi štadion za 110 milijonov €, ki ga je legendarni Pele razglasil za »najlepšega in najbolj akustičnega na svetu«, in pripadajočo vrhunsko vadbeno infrastrukturo. Investicijam v mlade selekcije je sledil nakup številnih uveljavljenih zvezdnikov, s katerimi je klub z evropskega dela Istanbula pospešil svoj projekt, imenovan »Bešiktaš – velik evropski klub«. Vrhunske rezultate prinašajo izkušnje, te pa ponujajo številni asi v zrelih letih, ki so okrepili moštvo iz vrst evropskih gigantov – to so Adriano (33, Barcelona), Pepe (34, Real Madrid), Quaresma (34, Porto), Babel (30, Liverpool), Medel (30, Inter) in Negredo (32, Sevilla, Valencia, ManCity). Ta čas najdražja eksponata turških prvakov sta ofenzivni brazilski vezist Talisca (23 let; 15 milijonov €) in domači zvezni igralec Oguzhan Özyakup (25; 15).

Turški klubi so imeli še maja 2016 dobro milijardo evrov skupnega dolga, pred novo pogodbo o prodaji TV pravic so letno ustvarili 685 milijonov € skupnih prihodkov. Prek prodaje TV pravic – ta znesek se je v zadnjih 16 letih povečal za 40-krat! – bodo že v tem poslovnem letu ustvarili 50 odstotkov več prihodkov, do leta 2020 želijo ujeti priključek k najboljšim v Evropi. Tudi Bešiktaš je letošnjega maja končal fiskalno leto s prihodki 130 milijonov €, ob letu osorej bi lahko ti narastli na 200 milijonov €, delnica kluba je v zadnjem letu pridobila 58 % svoje vrednosti na istanbulski borzi. Klub v črno-belih majicah, čigar nogometaše imenujejo »črni orli«, premore na družbenih omrežjih dobrih 10 milijonov sledilcev, z zadnjimi uspehi jih bo prišlo še več.

Trener Senol Güneš, nekoč odlični vratar Trabzonsporja in turške reprezentance (1975-87), je evforične podpornike opozoril, da je Bešiktaš šele stopil na dolgo in naporno pot: »Če želiš ostati na vrhu, moraš biti ob sleherni priložnosti lačen uspeha. Našo samozavest krepimo z vsakim odmevnim dosežkom. Bomo videli, kaj bomo opravili februarja, ko bomo igrali z najboljšimi v Evropi.«